Sv. pater Pij: "Jezus nam v Evangeliju govori, da Nagrade ne dobi tisti, ki je dobro začel; niti tisti, ki je nadaljeval nekaj časa; ampak tisti, ki je vztrajal do konca."
- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.
- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.
- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.
- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.
sobota, 30. december 2017
26. Ključni tekst:
''Poj z željo, da veseliš Gospoda …''
2 od
2: Kaj je žaljivo petje svetega Imena Jezusovega
in kaj je temelj našega popolnega zaupanja
Vanj
30.12.2017, sob.
Predzadnji del leta. Zgodaj sem se zbudil in še malo
poležal, pa prižgal radio na telefonu ter poslušal molitev rožnega venca. Ker se
ga običajno brblja, ponavadi ugasnem in molim sam, danes pa me je prijetno
presenetil up. nadškof Uran, ki je mešanemu zboru molivcev predhodil s prošnjami
za dobre voditelje države, edinost in podobno, pa tudi Ljubezen je omenjal. Končno
škofje stopajo v prvo vrsto, ker če bodo še naprej previdni, preudarni in
megleni kot v preteklosti, BO KMALU VSEGA KONEC, kar se naše Cerkve tiče. Zdaj
je čas za žrtvovanja, zdaj je čas za rdeče pregrinjalo.
Potem se je na radiu začela priprava na slavljenje družine,
a kaj ko je v tem elementu Cerkev sama s seboj v zadregi, kajti posvetna
teologija je nenehno sama sebi v spotiko. Bomo o tem še kaj pisali: zdrava in verna družina je nujnost, vezanost
na družinsko življenje pa je trpljenje, vir mnogih grehov in so vice s peklom.
In je tudi nasprotovanje Jezusovi Besedi. Zdaj pa daj to dvoje skupaj,
če nimaš Božje Milosti … Po meseni veri to ni mogoče.
Molilne žalitve
Gospodovega Imena
Človek je tako narejen, ker se enači s svojim telesom in
njega podaljški (družina, domovina, lastnina …), da nenehno le v SVOJO korist
razmišlja. To je ta močni in skoraj nepremagljivi del človeka, ki je živalski. Takšen
stav je dober za preživetje na Zemlji, je pa morilski za rast duše in končno
Srečanje Gospoda ter s tem za Odrešenje od vseh trpljenj in zmed.
Ker so bili Jezusovi učenci še precej meseni in niso
zmogli razumeti Nauka - enako je z nami - nam je Jezus Gospod daroval molitev
Očenaš. Kot vidimo, je molitev sestavljena iz dveh delov: prvi del je priznanje
Boga Očeta kot Najvišjega, takoj nato pa sledijo prošnje oziroma KOMANDE (nobenega
prosim ni notri), kaj naj Oče naredi za nas. Takšna molitev je molitev srednje
stopnje, primerna za začetnike na Poti, ki Boga sicer priznavajo, a predvsem
za to, da bi jim zemeljske tegobe lajšal. Tudi Judje Boga Očeta razumejo tako,
zato ni prave Ljubezni do Njega. Ko beremo Pismo, dobimo občutek, da jim je Bog
nekakšna indijanska bojna sekira, ki se jo izkoplje izpod drevesa, kadar je
kriza, potem pa spet zakoplje v zemljo.
Enako pa se do Boga obnašamo tudi kristjani. To je
največji greh in zaradi tega krščanske duše redko odhajajo v nebesa direktno. Koliko
smo res Ljubečni do Boga se vidi tudi v tem, da gremo raje v hipermarkete kot v
Cerkev, da naši otroci raje študirajo računalništvo kot bogoslovje. Da so naše
hiše lepe, turni cerkva pa se lupijo. In da imamo vero bolj za pogrebe kot kaj
pred tem. Torej nismo kaj dosti drugačni od judov (pišem z malo ker mislim na njihovo vero), ki so Boga že od začetka klicali le, če je 'zagustilo'.
To je torej največji greh: peti sveto Ime Gospodovo,
da bi pridobili kakšne zemeljske koristi zase in za svoje. Npr. zdravje, uspeh,
preživetje, denar, zmago … Na Boga kot Dom naše duše, pa pozabljamo.
Če delamo tako - in tako delamo - pomeni, da je naš
pogled še vedno usmerjen le na NAS SAME. MI smo center našega življenja. Bog pa
je tu, da nam služi? Če pa nam ne da vsega, kar si želimo, Ga zapustimo, in se
Ga spomnimo le ob najhujših krizah. Takšna vera je krščanska vera in to je
hinavska vera, ker je prešuštna.
Prava vera je
povsem drugačna
Da bomo v sebi zaznali hinavsko vero, ki jo imamo le
zato, da bi ugajali sebi, moramo spoznati še PRAVO VERO, ki se postopoma
stopnjuje v LJUBEZEN do Boga in s tem seveda v Ljubezen z Gospodom, ki je Jezus,
Odrešenik sveta.
Prava vera se rodi, ko velik del nas samih - zemeljski del
- UMRE v Spoznanju Resnice ali pa v trpljenju. Oziroma obojem skupaj. Bistven
del nas mora umreti, tako da odtlej nismo več MI središče sveta in našega
življenja, ampak je to Kristus. Takrat,
ko Bog postane najpomembnejši in edini center našega življenja, SE KONČNO ZNEBIMO
SAMIH SEBE. Teoretična teologija navija, da se kristjanu to zgodi ob krstu,
ko naj bi teoretično umrl s Kristusom in se rodil v Njem, resnica pa je žal
drugačna, kajti krst je le seme, ki mora šele vzkaliti, in postati Drevo. Za
kaj takega pa je potrebno nenehno zalivanje (ljubeče petje svetega
Imena) ter nenehno plevljenje plevela okoli sadike (čisto življenje in
izogibanje grehom).
Rečeno je in sveta Resnica nas uči, da tega ne moremo
storiti sami, ampak moramo pred tem srečati nekoga, ki je čisti Gospodov
služabnik, in si biti medsebojno NAKLONJENA. To je edini in glavni pogoj, da bo
začela Ljubezen do Boga v nas rasti, s tem pa naše molitve ne bodo več 'za
svojo korist prežeče', ampak bodo GOSPODA VESELEČE.
Prava vera je SEBE-POZABLJAJOČA in vsebuje nenehno skrb za Gospodovo
dobro počutje, za zadovoljevanje Njegovega srca z našo Ljubeznijo.
Na čem sloni
naše popolno zaupanje Gospodu?
Ker je ljubeče petje/ponavljanje/šepetanje NAJVIŠJA
MOLITEV (ker je to Gospod sam Osebno in je to Gospodovo šepetanje nam) - je namenjeno
le:
neukim, neumnim, nespametnim, lenim, gnilim, grešnim, majhnim,
nemočnim, bednim in prestrašenim dušam.
Morajo pa te duše imeti vsaj en stavek, eno vodilo oziroma
popotno palico, katero jim bo dalo to popolno zaupanje v sveto Ime, ki je Živi
Gospod Jezus Kristus, in ne le nek simbol Gospoda. Zato lahko zdaj oznanimo
seme prenove vere in Cerkve za naslednje tisočletje:
Potrebujemo le dvoje:
1. Samo peti sveto Ime Jezusovo z vso Ljubeznijo in odločnostjo.
2. Popolnoma zaupati v Njegovo obljubo.
O prvi točki bo še veliko govora, druga pa pomeni popolnoma
zaupati v ta stavek Evangelija - Rimljanom 10,13:
In res: kdorkoli
bo klical Gospodovo Ime, bo Odrešen.
Nihče, ki Gospoda še ni srečal iz srca v srce, osebno, in
bil Rešen, ne ve, kako zelo pomembni sta ti dve besedi: zgoraj beseda 'samo', in tukaj beseda 'kdorkoli'. Če bi vedeli, kako sta ti
dve besedi kot dva oceana ogromni kaplji Gospodove Milosti, bi še danes popolnoma
spremenili svoje življenje, kajti ODDAHNILI bi si enkrat za vselej.
Temelj Oživljene krščanske vere torej imamo, a kot vidimo,
je ta vera širša od krščanstva, brezmejno širša. Ta stavek je vodilo tistih v
prihodnosti, ki bodo kot puščice leteli naravnost v nebesa, pred Gospodova
stopala, in bili v Sreči. Da pa bo naša vera v sveto Ime res trdna, ji dodajmo
samo še en navedek iz Svetega Pisma, in potem nam preostane le še nenehno Ljubeče
ponavljanje Imena Jezusa Kristusa. Ta stavek pravi (Janez 14,23):
Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če Me kdo
Ljubi, se bo držal Moje Besede in Moj Oče ga bo Ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.
Tu ni govora o nekem trpljenju do smrti in
eventualnem Odrešenju po njej, niti ni govora o kakšni veri v Jezusa ali
Očeta, ampak je zelo preprosto:
''Če Me Ljubiš, bom prišel k tebi v dušo in
hišo, ter ostal s teboj''.
Kot vidimo, je krona vere Ljubezen, duhovna Ljubezen do
Boga, in ne do sveta. In ta najvišja vera ne obljublja nekaj na koncu sveta in
niti ne na koncu našega telesnega življenja, ampak obljublja Gospodovo
takojšnjo nenehno prisotnost z nami. In kdor ima takšno vero, Gospodovo Ime ne
moli za neke koristi, ampak da Ga veseli.
Ves poudarek našega življenja postane služnjičariti Njemu, ne pa sebi in svetu.
In Gospod nam v hipu podari svoj Mir in vedrino,
ki je pogosto veselje.
Samo to je krona Kristusovega Evangelija, in prav nič
drugega. Seveda pa je težko priti do tukaj, če smo še vedno vezani na družinsko
življenje, kajti tako življenje je vezanost na spolnost in pridobitništvo, oboje
pa je samo obujanje izvirnega greha, ki naj bi se ga s krstom že znebili. Hudič
se vrne.
Molitev za
nezrele duše in satanska molitev
Gospod Jezus je nezrelim dušam, ki so še vedno same sebi
najpomembnejše, ponudil otroško molitev, ki je kot duda, kot cucelj. Takšne so
tudi molitve za blagor naših teles in družin. Molitve za stvari, ki bodo
itak kmalu minile. Večina krščanstva od Boga namreč pričakuje predvsem
tovrstne usluge. A povedali smo že, da se zemeljske usluge uresničujejo počasi,
le s hudimi pokorami in garanjem, ne pa po praznih prošnjah Bogu.
Naš transcendentni (duhovni) odnos z Gospodom pa se vedno uresničuje
bliskovito hitro: ko smo v resnični Ljubezni do Gospoda, nam Gospod v hipu daruje
Luč Življenja, v hipu nam odjemlje posledice eventualnih nehotenih grehov
in nam podeli blagoslove. In duša nam žari, iz srca nam tečejo potoki Žive vode
in oči so polne solza Milosti, v srcu pa je ogenj Ljubezni.
Za konec pa povejmo še, kaj je satanska molitev. Glede na
nekatere novice o dogodkih v Vatikanu in naši ljubi-ubogi Cerkvi, lahko vidimo,
da je tam satanska molitev zelo prisotna. Prisotna je tudi v vseh drugih 'Cerkvah'
in krščanskih sektah, ter v drugih religijah:
To je izvajanje namernih ali ponavljalnih grehov, z vero, da se bomo
posledic teh grehov rešili s kasnejšo molitvijo, svetim Imenom in sveto mašo.
Resnično, resnično povem vam: takšnih grešnikov je po Cerkvah največ, in vsi gojijo
to satansko vero. V zadnjem času pa tako satansko molitev slišimo od tistih, ki
razstreljujejo nedolžne ljudi po vsem svetu, pri tem pa kričijo, da je Bog
velik.
Žal imamo celo najvišje
predstavnike 'kurije', ki se zanašajo na Gospodovo Usmiljenje, zato načrtno
nadaljujejo z grehom, pogosto pa ga celo stopnjujejo do skrajno gnusnih meja. A
takim Gospod Jezus Kristus govori, poslušajte:
''Ni je molitve, ki bi očistila ta greh: greh premišljene zlorabe Mojega
Imena. Kdor Me kliče, da bi prikril posledice svojih gnusnih dejanj, ne pa da
Me Ljubi, je sojen. In kako Me bo lahko nekdo Ljubil, potem, ko je namerno
grešil?''
Strahota! Lažni teologi, v luknje, v luknje! Lisice v
brloge se poskrijte in se spremenite! Kajti
ne veste, kje so zdaj vaši 'vzorniki', ki so Gospoda pridigali, bili dobro
plačani, a so grdo grešili. Kdor pa ima oko srca odprto, vidi njih muke v
ognju. Kajti Gospod je rekel, in Njegova ljubeča beseda je bila slajša od
najslajšega medu:
''Če Me kdo Ljubi, se bo držal Moje Besede.''
Zadnja živa vera za ta svet se torej spet rojeva.
Namenjena je neukim in neumnim, celo nekrščenim, če je tako naneslo, in je
zbrana v dveh preprostih točkah:
Zaupaj v Gospodovo Obljubo, in nenehno moli
Njegovo Sveto Ime.
Potem bodo tvoji nehoteni grehi majhni, in gledal boš
Gospoda in On bo gledal tebe.
To je ŽIVI Kristusov Evangelij. Hvala Tebi, ki Si
sladkost tistih, ki Te Ljubijo!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Trdnost zaupanja v ljubeče petje, ponavljanje svetega Imena in to delati kadarkoli lahko. Hvala Jona za kratko Božjo poslanico. Za vse nas neuke, padle, gnile, lene duše. Vsi ljudje imajo radi, da oni nekaj so. Kar pomeni, da se ukvarjajo sami s seboj, ugledom svoje družine in svojim posvetnim statusom hranjenja ega. A brez samorefleksije na tej Poti ne bo šlo. V bridkosti zaznavam, da povedne besede z vseh strani teh prazničnih dni nimajo moči, da prebijejo ta samovarajoči zid, ki si ga 'izgrajeni' človek postavi. Nekateri teh govorcev so celo kot logomati, a če niso v srcu in nekaj v njih trohni, ne bo bere nikakršne.
OdgovoriIzbrišiŠe vedno slišimo uradno postavljene duhovne, ki pridigajo o služenju bratom in sestram, a Kvasa ni. Kvas pa je kot si Jona pisal – v duhovni Ljubezni do Boga, ne do sveta. Kar poskusite 'ljubiti' le bližnje, in če so vam duhovni čuti le malo odprti, se boste navzeli tesnob, meglic in čudne posvetne ideje in porivi vam bodo kmalu čez um skakljali, a to ne bo od vas, ampak od teh ljudi.
Na naslovni sliki 26. šepeta je nad Bogom Očetom sveti trikotnik, trikotnik Ljubezni duš, ki jih povezuje duhovna Ljubezen do Očeta, drugače se nam 'ljubezen do bližnjega' sprevrže v popačeno hotenje za lastne koristi, navkljub obilici lepih besed na to temo.
Sem pa v veselju zasledila poziv nadškofa Cvikla ob praznovanju Božiča v novi Družini za leto 2018: »Pojdimo in poglejmo.« In vstali so in šli iskat novorojeno Dete. Odpraviti se je potrebno na Pot, to je naša osebna notranja Pot, in Gospoda lahko najdemo, a v prvi vrsti se moramo zganiti mi.
Že že, da nas Bog ljubi, a brez našega deleža (odločnosti za Njega in to tudi pokazati v dejavnem odnosu z Njim in Njegovimi) bomo ostali v lupini in nekvašeni. Ne domišljajmo si, da bo kar Bog naredil nekaj namesto nas, ker ne bo.
Na Duha razločevanja, da se nam kompas naravna. To pa je možno tudi po pogumu, ki ga daje ljubeče ponavljanje svetega Imena Gospodovega, ki je Gospod Osebno.
PSALM 103 (102) Bog je Ljubezen
Davidov psalm.
Slávi, moja duša, Gospoda,
in vse, kar je v meni, Njegovo sveto Ime. …
Hvaljen Jezus in Njegovi, v priklonu pred Vami, lidija.
Božje besede govoriš lidija! Kar je bilo drugim dano, pa jim ni bilo dosti mar gojiti, je Gospod tebi dal. To že dolgo opazujem: komu ponudi Službo, a če je ta nemaren, mu jo odvzame, in da drugemu. Kajti Gospoda zanima Delo, ne pa lenuhi in izgovori.
OdgovoriIzbrišiRes je potreben Duh razločevanja, ki je pri današnjem kristjanu v popolnem izumrtju. V zgornjem tekstu smo prvič pojasnili RAZLIKO med dvema vrstama molitve: molitev, ki je druženje z Gospodom, ter molitev za tukajšnje zmage, katera potrebuje ŽRTVOVANJE, potrebuje bolečino in vztrajno prenašanje tegob vnaprej.
In Gospod tistim, ki Ga že lahko slišijo, reče: "Bodi pri Meni več časa, kot moliš za zmage." Kajti biti z Ljubeznijo z Njim je duša v Življenju, moliti in opravljati pokore za zemeljske rezultate, pa je lahko še vedno duhovni mrk, četudi ves dan kličemo Boga za uspeh v nečem. Gospod tega ne odobrava preveč. Kdor pa želi nek uspeh ali zmago ali preživetje ali rešitev, ne potrebuje Gospoda klicati, lahko tudi dela priklone, se biča, poklanja svoje imetje Cerkvi in revežem, dela naporne ture ali se posti: lahko je tudi ateist. Kajti na tem nivoju je Bog samo program, da ne zalezemo v zlo, je dober program, Hitler in komunisti pa so slab program. Sila pa je enakega izvora, kajti:
Gospod ni osebno prisoten v našem materialnem svetu, ampak je tukaj posredno, po svojih brezmejnih in raznovrstnih močeh in poslancih, posrednikih. Osebno pride le k svojim ljubečim osebnim služabnikom, ki Ga nagovarjajo z Imenom v Ljubezni, in so Njega dali na prvo mesto, ne sebe. Prav poveš lidija, v prvem odstavku: naša živalska narava pa je, da SEBE dajemo v center sveta in prav zato smo nenehno tesnobni in nesrečni.
Boš hodil k tesnobnemu duhovniku na spoved, če nima Ljubezni do Jezusa in zato nenehno visi na tablici, kar je znak 'mesa'? Boš tako neprimerno osebo prosil za vodstvo na Poti in vzgojo svojih otrok? Sveta Tereza Avilska in sveta Favstina odsvetujeta take duhovne vodnike, ker vas bodo peljali v samo duhovno nezavest in trpljenje. Tja, kjer so sami. Zato je nujno poiskati svetniške duhovnike. Enega, ki gre v to smer, je omenila lidija. Zato kar pot pod noge. Nič ni zastonj, tudi na Poti ne.
Sicer je teoretično zapisano, da duhovnik PO DEJANJU izvrši Delo, ne po svoji grešnosti/svetosti, a to so prazne marnje, kajti h grešnemu duhovniku hodijo samo kolegi v grehu, k svetemu pa sto-tisoči - samo svetih Pija, Mandiča in Vianeja se spomnimo.
Krasen navedek si navedla lidija: Davidove besede so prikaz Prave molitve: molitve razveseljevanja Gospoda. Povsem drugače pa so tisti psalmi, ki nenehno kličejo, naj ga Gospod reši pred sovražniki, in jih porazi in kaznuje. Takšne molitve pa so lahko tudi drugačne: lahko so tudi boleče pokore v tak namen. V vsakem primeru pa pretiravanje v takih molitvah vodi v demonstvo, četudi ljudje molijo za dobro soljudi, a kaj, ko le FEHTAJO ZASE, ne dajejo pa zadovoljstva Gospodu. Gospod pa sprejema le Ljubezen, nič drugega, in takrat se odziva TAKOJ: takoj duša zažari in je Mir v njej.
Kdor bo ločil te stvari, se bo rešil zablod posvetnega krščanstva, bil Odrešen, pa še kakšne čudeže v dobro soljudi bo storil. A Gospod mu bo nenehno šepetal: "Pusti to, raje pridi k Meni."
Aleluja! Zadnji dan leta je, in približno toliko časa pišemo bloge, če se ne motim? Obiskov bo kmalu že 30.000, in ni vrag, da od teh rednih naklonjenih bralcev ne bo kakšen, ki bo Živi Nauk sprejel v svoje srce, dušo in telo, ter ga ponesel v prihodnji čas. Ostali pa bodo Rešeni, ko pride njihov čas.
Pa lepo praznujte: najboljši je odmik in opravljanje pokor za kak namen; še boljše pa je Gospoda veseliti z Ljubečim šepetanjem Njegovega Imena, ki je Jezus Kristus.
Hvaležen, v prahu.