- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

sreda, 20. junij 2018


77. O izvorni 'moški duhovnosti' in o
energetiki moškega ter ženske
2 od 2

CityLab

20.6.2018, sreda, aprilsko vreme, a lipci in kostanji brnijo, livade po medu dišijo.

Moški umik k Bogu

Ko sem bil starejši mulc, sem začutil, da mi Cerkev ne more dati drugega, kot da ostanem potrpežljiv tumpelj, ki kot voliček prenaša svoje bedno življenje, z upanjem na Vstajenje ob koncu sveta čez milijarde let. Kar pomeni zavreči 70% svojih še neodkritih potencialov. Zato sem se lotil samostojnega I S K A N J A. Najprej mi je v roke prišla nekakšna hermetična literatura, ki sem jo zelo dobro predihal, preden sem krenil k zen-budizmu. Ta hermetizem je bil ena sama praksa, in poučne smernice, nekakšna mešanica idej prave joge (joga pomeni: LINK Z BOGOM !!) s primesmi gnostičnega okultizma višje stopnje. Sliši se strašno heretično (demonsko, a ne, inkvizicija?) - a vse, kar sem tam prebiral in poskušal vaditi, je bilo, kot sem sam razumel: Postani notranje močan in najdi Boga! Oni pravijo: najdi razsvetljenje.

No, v eni knjižici te sorte, polni izjemno poučnih stvari, recimo nujnosti kontrole spolne energije, da lahko napreduješ ali duhovno, ustvarjalno ali pa materialno; ali pa, da je duhovno petje način očiščenja duha in duše; o nujnosti duhovnega vodstva; da več želja pomeni več težav in trpljenja; o tem, da so krize način zorenja; o poklicih, ki niso v nasprotju z Naukom, in o poklicih, ki so v nasprotju z Naukom in moralo (recimo politika in prodajanje alkohola pijančkom …); o smrtonosnosti našega uma, če ni usmerjen k Bogu; sem zasledil nekak tak stavek:

Ko uspešen moški dopolni petdeseto leto, naj 50% svojega imetja daruje razsvetljenim duhovnikom, 25% razdeli svoji družini, ostalih 25% ali manj pa vzame s seboj in se povsem posveti Poti, iskanju Boga. S seboj naj vzame samo tisto, kar lahko položi pod glavo, ko bo spal ob cestah, na poti k duhovnemu vodniku in Bogu.

Sam sicer pravim, da čim prej začneš s tem postopkom, tem bolje, kajti mladost ima tudi več moči, brez neke moči pa začetek Poti domala ni mogoč.

Po zen-budizmu in podobnem, pa je Gospod sam prišel do te zgube od iskalca, prinesel mu je svete Knjige - in tam sem lahko spet prebral enak stavek kot zgoraj! In ko sem se ga vsaj v želji začel končno držati, je Gospod prišel in se Razodel. Bil je Oče/Jezus Kristus Rešenik. Aleluja!

Duhovna Pot, ki ni hinavska (polovičarska), se začne z enim samim malim semenčkom. To je malo Jezusovo gorčično seme, ki pa se zna razrasti čez vse. Začne se torej s POPOLNIM UMIKOM. Vsi ostali umikci za kako uro, dan ali teden, celo v kak samostan okroglih patrov-permisivcev, pa so le bratranci tega Umika, bratranci v 33. kolenu. Luka 14,33:
         
''Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima,
ne more biti Moj učenec.''

In tako človek proda vse, kar ima, da pride do nekaj drobiža, zapusti vse, ki ga dobro poznajo, in začne iskati Boga. Prvi in edini korak na tej dolgi in trudni Poti pa je: NAJDI SI UČITELJA, KI JE SREČAL BOGA. V katolištvu je beseda 'učitelj' strogo prepovedana, je pravi heretični zločinski peklenski zmazek, ker Učitelj je le eden, to je Kristus, zato katoliki ne potrebujejo poslušati nikogar, Jezusa pa itak ne slišijo. No, pameten človek postopa drugače, ker ve:

Da ima Učitelja že v sebi, v svojem srcu, v obliki Nadduše, ta pa se razkriva tudi s pomočjo zunanjih učiteljev, kot so Cerkev, Sveto pismo, svetniki, Jezusovi čisti bhakte, ter tisti, ko so na Poti vsaj kak korak pred nami.

To je torej prava moška duhovnost, oziroma drugače povedano, ker moške duhovnosti v transcendenci ni: tako postopa pravi moški, če je vreden svoje človeške in Božje podobe.

Najprej razčistimo, kdo smo in kdo je Kdo

Problem današnje teologije, vrtčevske, je, da ponižuje svetost svetnikov, in jih prikazuje kot bebce, enake nam, 'potem pa se jim je zabliskalo in so postali svetniki', ''a so bili še vedno grešniki, zato Cerkev nima nič od njih'', je pridigal eden od nadebudnih, neko nedeljo, Bog mu oprosti to 'sveto' preproščino.

Na primer, mož naj bi požiral ves d..k svoje razuzdane ali neumne družine, ker da je nekaj takega izvajal tudi sveti Jožef. Da je to ''moška duhovnost'': umreti za družino. Ok, ok, kaj pa če družini ni mar za Boga, ali pa le malo? Boš umiral zanjo in s tem še sam padel v večni ogenj? Ne, pa naj gre za ženo ali moža: ko so otroci preskrbljeni, zapusti vse, in stopi na Gospodovo Pot z vsem svojim življenjem, z vsem, kar si. Preklinjali te bodo, ker so bebasti, ogovarjali te bodo, zato se odmakni iz tistega kraja, in ko najdeš Gospoda oz. On tebe, bodo tudi ti norci počasi, eden po eden, Odrešeni. Kajti duše se poznamo tudi na daleč, četudi se ne vidimo nikoli več.

Poglejmo svetega Jožefa in Marijo: ali sta bila res, kot smo zdaj mi? Iz bhakti literature Znanosti o Ljubezni do Boga, Znanosti, o kateri krščanstvo lahko samo sanja in ugiba, lahko izvemo naslednje, če stvari povežemo skupaj:

Obstajata dve vrsti Odrešenih duš: nitja sidhe in sadana sidhe. Sadana sidhe so tiste duše, ki so bile izgubljene in zblojene, kot npr. Magdalena in Savel-Pavel, a so skozi duhovno askezo in Božjo Milost prišle do POPOLNOSTI: do služenja Gospodu z Ljubeznijo. Nitja sidhe pa so POPOLNE že od nekdaj: so Gospodovi večni Odrešeni osebni prijatelji in spremljevalci v Nebeški palači, a so včasih s posebnimi nalogami poslani na Zemljo. Takrat dobijo človeško telo, z njim pa tudi precej težav, ki so nepoučenim videti, kot da so te duše navadni ljudje. No, in tako nam bhakti Znanost Ljubezni do Boga pove,

DA STA STARŠA BOGA, KADAR ON PRIDE NA ZEMLJO V ČLOVEŠKO TELO, VEDNO ISTI SVETI OSEBI, KAJTI GOSPODOVI STARŠI SO LAHKO LE BOŽJI SVETNIKI NAJVIŠJE VRSTE.

In ko po tej informaciji začnemo Jezusova starša gledati skozi te oči, pa tudi nekatere svetnike, nam postane jasno, da je to res: čisti so od rojstva do smrti, od jutra do naslednjega jutra. Med njih spada tudi sveta Favstina Kowalska Najsvetejša. Ko dobijo to nesrečno človeško telo, z njim dobijo tudi delno pozabo Božjega, kar pa se povrne, ko situacije dozorijo za začetek njihovega delovanja. Zato je za sumiti tudi vse Jezusove apostole, nerodne kot so bili, da so bili v resnici nitya sidhe, vnaprej izbrani, a na začasnem duhovnem spančkanju.

A zdaj vidite, kako zelo je protestantska teologija v tem segmentu zblojena in zgrešena? Vi se kar pojdite ekumenizem, a kdor ima sveto mati Marijo za navadnega človeka, je demon. Isto velja za tiste, ki se ob sliki svetnika z gnusom obračajo stran.

In zdaj: sveti Jožef Najsvetejši, nitja sidha, je bil poročen s sveto Marijo Najsvetejšo, nitja sidho, oba pa sta za sina imela Božjega Sina Najsvetejšega, ki je enakovredna različica (emanacija) Boga Očeta, za nas, da Ga lažje vidimo in sprejmemo. Torej naša in Jožefova pot nista enaki - mi nismo kot Jožef, ker so že osnovne okoliščine povsem drugačne:

smo le eni bedni grešniki, spečani z drugimi grešniki, naši otroci pa lezejo k demonstvu, kot mi sami.

Zato se je treba držati Jezusovih priporočil oz. ukazov. To je edina prava duhovna Pot. Vse ostalo so le hanzaplasti in aspirinčki. Peter-učenec je v Matej 19,27 (o tem poročata tudi Marko in Luka), dejal:

''Glej, mi smo vse zapustili in šli za Teboj. Kaj bomo torej prejeli?''

Nič ne vemo o družinah Jezusovih učencev. Menda so nekaj časa hodili zraven, potem pa? Peter jasno pove, kaj so storili vsi učenci:

PUSTILI VSE, IN ŠLI ZA NJIM.

Pri tem pa se je še nezrelo in bebavo spraševal, kaj neki bo dobil za to, kakšna bo nagrada? Takšno vprašanje kaže na še neprebujeno dušo, ker dela dve napaki. Najprej preračunava zase, kakšen dobiček bo imela; ob tem pa pozablja, da ko dobiš Gospoda, SI DOBIL ŽE VSE NAJBOLJŠE DOBRO, SAJ SI DOBIL SREČO, DA MU OSEBNO NEPOSREDNO SLUŽIŠ Z LJUBEZNIJO. Kdor živi tako, pa je popoln. Katoliška dogma namiguje, da mi nikoli ne moremo biti popolni, ker je popoln le Gospod, a istočasno sluti, da so duše, ki so popolne, ker so v Ljubezni z Njim. Le kako sveta sestra Favstina, Gospodova večna Nevesta, zdaj že Žena, ne bi bila popolna? Saj je bila z Njim zaročena in tudi poročena že za življenja na Zemlji ali že pred tem!

To so svetosti, dragi bralci, o katerih se nam še sanja ne, in se nam tudi ne bo.

Zato le na tla, na tla v prah pred njimi! Pravijo, nune, hehe, da so Jezusove neveste, a to je tako, kot da bi se postavil ob sliko svete Marije in rekel, da sem Njen mož, živi Jožef. To so hamlarije, le semenčka nečesa, kajti celo v nebesih je tisoče stopenj svetosti, in mnogi so v nebesih, pa Palače še videli niso od znotraj, in mnogi so v Palači, pa niso Gospodovi osebni intimni služabniki. In so najsvetejši angeli, ki niti sanjajo ne, kaj pomeni biti Gospodova resnična nevesta, sveta sestra Favstinka Najsvetejša.

Kako bi potem o tem lahko kaj vedeli Cerkveni kleriki in dostojanstveniki??? Nema puta.

Moško-ženska energetika in mali umiki za preživetje

Vendar so 'mali umiki', dokler se še ne zmoreš umakniti popolnoma, prav tako dobrodejna stvar. Poglejmo si energijsko dinamiko izza moških umikov v moško družbo.

Moška in ženska posvetna sestava nista enaki. Za duše smo rekli, da niso ne moške ne ženske, so pa 'ženske' v odnosu do Očeta, vse kar je navešeno na njih pa je pri moškem drugačno kot pri ženski. Poglejmo samo bistvo te razlike.

Moški je energijsko drugačen: je seme, spodbujevalec, medtem ko je ženska energija in psiha kot zemlja. Zemlja brez sonca in semena ne more roditi ničesar - ko pade dež, ne postane mati, ampak ostane blato. Nekaj ji manjka, impulz življenja.

Moški je drugačen: ima nekak skrivnostni magnetizem, brez katerega ženske ne morejo biti normalne.  Amazonke-feministke so v praksi dolgoročno nemogoč projekt, ali pa se morajo družiti s samci orangutanov in goril. Kaj se dogaja?

Poglejmo naše vsakdanje življenje: samostan redovnic, ki nimajo kakega moškega predstojnika ali vsaj hišnika, ki jih občasno, a redno, obiskujeta, postane norišnica. Enako se zgodi, če ženska postane puščavnica: postane norica. In enako se zgodi, ko so v kakšni bolnišnici v ekipi samo ženske: pobijejo se med seboj. To mi je povedala zdravnica. Tudi CSD direktorica mi je rekla, da so ''feministična družba'' in rekel sem ji: ''Saj, zato pa ni čudno …'' In ko sem veliko hodil po domovih, po službeni dolžnosti, sem mnogokrat srečal samske ženske, zaklenjene v svoja stanovanja, ki so postale duševno motene.

Narava pa nam pove tole: psice so mirnejše od psov, če pa se udarijo med seboj, gredo do konca, do smrti, nobenega popuščanja ni. Enako je pri čebelah: ko se rodi prva mlada matica, takoj začne iskati druge matičnike z maticami, da jih UBIJE. In če stara matica z rojem ne pobegne pred njo, je takoj ubita. In ena ženska je rekla: ''Če na svetu ne bi bilo moških, ne bi bilo vojn - vsi bi bili zastrupljeni.'' Tudi takšna je torej narava ženske, da ne omenjam masakra in sadističnega mučenja, ki ga čebele izvajajo nad prej zaželenimi troti, ko se jim zazdi, da jih ne potrebujejo več: tepejo jih, grizejo, še krila jim želijo odgrizniti, vržejo jih iz panja. In domače miške, skakači, so OK, ko pa je samic več, se najprej hčere spravijo mati ubiti, potem pa še očeta.

Gremo nazaj: ženska v samoti torej propada, če občasno vsaj na hodniku bloka ne sreča soseda in z njim spregovori nekaj besed. Vse to se moškim v enakih situacijah ne dogaja. Puščavnik, ki živi sam oz. brez stika z žensko, zlahka ostane normalen, ženska v enaki situaciji pa postane duševno bolna. Zakaj?

Ker ženski po naravi ni dana določena energija, magnetizem, kar je dano moškemu. Zato je razumljivo, da če ji tega primanjkuje, lažje in hitreje postane prešuštna. V stari samurajski knjigi piše:

''Razum (moški) ima štiri vogale, in se ne premika, celo v ekstremnih situacijah ostaja stabilen. Ženska pa je okrogla. Lahko rečemo, da ne razlikuje prav dobro dobrega od zla, pravilnega od nepravilnega, zato se kotali kamorkoli.''

Spominjam se intervjuja znanega športnega trenerja žensk, ki je dejal nekako takole: ''Deset let jo učiš backhand udarec, potem z njim osvoji vse pokale, olimpijske igre, nekega dne pa se zbudi, in backhanda ne zna več. Začnejo se velike muke.'' Vsakdo, ki je malo izkušen, dobro pozna to posebnost ženskega spola.

Vsa ta raznorazna dejstva potrjuje tudi naša propadla feministična vlada (s svetlo začudujočo izjemo notranje ministrice), kot tudi prevlada feminizma pri vzgoji mladine v šolah. Vse pa se dodatno zalomi, ker je današnji moški 'razelektren' svojega posebnega magnetizma, ker je že od malega vzgajan kot punčka, brez avtoritativnih ljubečih očetov in učiteljev, nenehno obkrožan z oblastnimi ženskami, kasneje pa postane še odvisnik od ženske kot spolnega objekta. V takem primeru moški postanejo duševno oboleli in po funkcioniranju domala enaki ženskam. Poglejte današnje fante v mestih: pobritih teles, 'nagvircani', frizurce in babjih manir. Takšni fantje-moški pridejo maksimalno le do polovice svojih potencialnih zmožnosti.

Umik

Znanosti o energijski drugačnosti ne potrebujemo razlagati nobenemu moškemu, pa naj je še tako neuk: sami začutijo, da pride trenutek, ko je nujen pobeg. Zamislite si ne tako redko družino: mož, žena, dve hčerki, tašča, psica in muca. In vse jih mora mož oskrbovati s svojim magnetizmom, da ne ponorijo. Seveda je to skrajno izčrpljujoče, in moški to dobro čutijo, 'na vodi' zaznajo; začenja jih zagrinjati megla, nesmisel in nemoč.

In ko se nekoč po naključju znajdejo v izključno moški družbi, za nekaj ur ali kak dan, pa naj je to lovska, fuzbalska ali pivska druščina za šankom, zaslutijo, DA SO KONČNO SPET PRIŠLI NEKOLIKO K SEBI. Zato jim takšni pobegi začno goditi.

Podobne umike nudijo patri 'moške duhovnosti'. Kar je seveda dobro, to je medicina najvišje sorte, še posebej, če se ob tem Boga spominjajo. Vendar pa bi tudi vsaka druga družba te vrste delovala podobno, če je le moralna.

Zato takšne umike ne moremo smatrati za 'moško duhovnost', ampak bolj za transfuzijo v stiski. Moški se obnovi tudi, če se popolnoma sam umakne v samoto, naravo. Ker pa to ni dobro za duševno šibkejše duše, je začasen umik v izključno moško družbo zelo dobra izbira, še posebej, če je človek ranjen. Bojevnikom pa je dovolj divja ali vsaj samotna narava. Plus Gospod.

Pa končajmo, da tekst ne bo še bolj predolg, ker takih baje da nihče ne bere - kakor kdo želi. Kar se pa prave, transcendentne Božje duhovnosti tiče, smo povedali, v čem je njen prvi korak.

Gospod, Usmili se nas! Pridigajo, da si nas Ti naredil takšne, kot smo, a jaz temu ne verjamem - saj nisi želel, da smo bedaki in demoni, mar ne?







sobota, 16. junij 2018


76. O ''moški duhovnosti'' še malo drugače
Do bojevnika se pride le na trd način.
1 od 2

Naj vas ta deček in naš tekst naučita,
kar vas očetje in kak pater niso zmogli.

16.6.2018, sobota, aprilsko vreme, a lipovi ter kostanjevi cvetovi se vsak dan sproti odpirajo, tako da tiha paša vseeno je.

Kar se pa možakarjev tiče, je Ronaldo pravi Bruce Lee. Včeraj sem včasih pogledal na TV, in vedno je ravno takrat Cristiano Ronaldo dal gol za Portugalsko. 

Naletel sem na 17. številko Družine, in notri sta dva članka o ''moški duhovnosti'. Oče tega gibanja pri nas je pater Vili Lovše. Prebral sem zadevo in  na spletu preklikal nekaj linkov na to temo, istočasno pa se mi je javila družina, katere fantiča sošolke šikanirajo, tudi sošolci so ga že družno zbrcali na tleh, pa kakšna pokvarjena učiteljica neko zlobo stresa nad njim. No, ponudil sem mu možnost, da se prikobaca na obisk, in če je pripravljen trdo delati in odhajati domov tudi malo 'črn', potem bo njegovih težav kmalu konec, za vse življenje. Zaradi teh dveh stvari bom napisal današnji spis, zavedajoč se strašne kompleksnosti problema potlačene moškosti in seveda histerične nasilne ženskosti današnjega časa. A za vsako rit palica raste, tudi za babjo.

1. ''Moška duhovnost'' seveda ne obstaja

Ko človek umre, in se njegova duša dvigne iz telesa, jasnovidec na tej duši ne more odkriti, katerega spola je, kajti duše nimajo tovrstnih priveskov spodaj ali zgoraj. Z Božjega stališča smo duše vseh bitij ženske narave in Bog nam je Oče. Zato pa govorimo o 'dušah mladenkah', to je ČISTIH DUŠAH, ki se za večno poročijo z Ženinom, ki je Gospod. Tudi bhakti (Bog-Ti), transcendentna znanost o Ljubezni do Gospoda, govori o 'gopijah' (od tod slovenska beseda gospa), transcendentnih pastiricah Boga Krišne, ki se vse poročijo z Njim. In potem sluzasti umi in umazana srca te zgodbe 'ljubezenskih igric' Krišne z njimi, berejo na nečist zemeljski način (in naši teologi tudi), namesto da jih berejo skozi oči Visoke pesmi Svetega pisma. Ter skozi oči svetega Janeza od Križa, ki v Pesmi duše govori najpretresljivejše bhakti besede. Samo prva kitica:

Nekoč, v temni noči,
v Ljubezni hrepenenju vsa goreča
- o neizmerna sreča -
odšla sem neopažena od doma,
ko že počivala je moja hiša speča.

Seveda sluzasti um, ki to prebere, pomisli na kur….jo, Gospodovemu bhakti pa se srce začne topiti, ker začuti sorodno dušo, ki se drži Jezusovega nasveta in zapusti VSE, ter išče Njega.

Moška duhovnost torej ne obstaja. Obstaja pa PRIPRAVA na transcendentni (= duhovni) odnos naše duše z Gospodom, tej pripravi pa lahko rečemo 'moška priprava' ali 'ženska priprava' na prvi korak na Pot, ki se začne,

KO SE NEČISTOST KONČA.

Pater Lovše je možakar, ki duše 'lovi' v kalnih in nevarnih vodah pred-transcendence, v tem svetu pa so si stvari kontradiktorne same v sebi. Npr. reče: ''Je pa morda res, da če bi Jezus naredil parado, bi možje množično hodili v cerkve. Nas pa vabi k darovanju svojega življenja, k odpuščanju, k skupnosti - to je, sploh v naši potrošniški kulturi, bliže ženskam …''

Potem pa na vprašanje, katere oblike duhovnosti so bližje moški naravi, odgovori: ''Kristusova duhovnost je najbolj moška duhovnost''.

Seveda sta obe med seboj protislovni trditvi pravilni, a za zemeljski um je to že preveč: Cerkev pravi, da je sama Kristus, torej tudi možakarska, istočasno pa je Njegova nevesta, torej ženska; potem pravi, da je Marijina, Jezus pa je njen Ženin; pa da je Jezus bolj ženske narave, torej pravi moški … Take NAVIDEZNO nasprotujoče si trditve lahko sprejme le transcendentni um, kajti oboje je istočasno res:

Kdor je Božji, je kot Jezus 'oboje-spolen': ima moško odločnost in tudi srditost, kadar je nujna, in očetovsko avtoriteto; ima pa tudi materinsko nežnost, popustljivost in ljubečnost.

Moška duhovnost torej ne obstaja. Obstaja pa duhovna predpriprava, ki je za moške drugačna kot za ženske. Pa recimo nekaj o njej, po moško.

Povedano po moško

Duševnim pacientom, ki oznanjajo, da smo moški in ženske na zemeljski ravni enaki, in to pakirajo v nasilno LGBT+ filozofijo, lahko vedno odgovorite takole:

''Moški in ženske si bodo enaki takrat, ko bodo zmogle štiri dame istočasno v eno kahlo lulati.''

Moral sem se nasmehniti drugemu patru, Jožetu Plutu, ki s svojimi kolegi oznanja 'moške umike' v moško družbo, in jih tudi zelo dobro utemeljuje, potem pa spusti v to druščino eno ali dve ženski - kar je huda napaka - in ko po uvodnem predavanju prisotni dobijo možnost vprašanj, se prvi oglasi satan skozi usta nespoštljive in izzivalne ženske, ki reče: ''Jaz bi vas vprašala, če vi mene dojemate kot zlo?''

Seveda je pater Jože Plut, prvi vojaški vikar Slovenske vojske, takoj zaslutil hudega duha, in ker je bojevnik - s tako energijo, če je nujno - je odgovoril: ''A zato, ker ste edina ženska tukaj, oprostite, dve sta; zaenkrat še ne, upam, da (vas) ne bo treba kot zlo dojemati.'' Ženska nadaljuje poskus konflikta, a jo nekako uspe ustaviti s tem, da daruje besedo moškim, ker je to pač srečanje za moške. To lahko poslušate od 42:15 minute dalje:


Kaj bi morali storiti prisotni moški, če bi gospa s pritlehnim izzivanjem nadaljevala? Pravi moški ne bi pustili, da bi se z njo buhal duhovnik sam, ampak bi morali vstati, in jo prijazno, a odločno vreči iz dvorane. To je prava moškost, ne pa prenašanje hudiča, do skupnega vsesplošnega propada. Tudi na našem blogu smo imeli kak tak primerek, morda se sploh ne zavedajo, da so žrtve hudega duha.

Nasilje žensk nad moškimi: upravičeno in neupravičeno

Ko sem hodil v OŠ, sem v nižjih razredih dostikrat doživel neko podmuklo in pokvarjeno nasilje nad seboj in nami s strani 'zgrajenih tovarišic'. Seveda jim nisem ostal dolžan, a to sem storil nedirektno, tako, da sem obvladoval ves razred z raznimi humornimi in pritajenimi vložki. Huronski smeh celega razreda, kateremu vzroka take učiteljice niso mogle odkriti, ali pa kar odkrita prostodušnost, sta jih na dolge roke spravljala v bes in potem v poraženost oz. k pameti. Na tak način se je dalo do neke mere urediti tudi kakega učitelja in pa seveda celo bando pokvarjenih oficirjev JLA. 

Vendar imajo ženske (enako kot otroci ali hišni ljubljenčki) vso pravico, da kdaj ponorijo, kadar se jim dela krivica. Kadar je tako, je treba te izpade ali jadikovanja stoično prenašati in popraviti vzroke. V nadaljevanju bomo dodali nekaj video zapisov, in eden od njih je, ko punca zasači svojega fanta, da na telefončku zija 'cestne delavke'. Upravičeno ponori, še posebej ker se on sluzasto obnaša na njene zahteve po pojasnitvi. Ženske imajo mnogokrat zelooo upravičene vzroke, da se jim strga film, v zadnjem poskusu, da bi uredile stvari, ki se jih mora urediti.

A danes ne bomo o tem, ampak kako lahko v današnjem feminističnem času moški sploh stopi na duhovno Pot. Včeraj npr. sem bil v trgovini, in dvakrat sem se moral prevleči tik mimo skoraj povsem gole in bose mladenke kakšnih dvajsetih let, ki sta s svojo mamo zapirali pot, pri tem pa čudno vrteli oči. In ko je bilo najtesneje, je mladenka izvedla neko telovadbo, ki možakarje ne pušča hladnih. Moral sem se sam v sebi nasmehniti: ne da bi ju natančno ali direktno pogledal, sem se previdno izvil mimo. In pri tem razmišljal, da ''moška duhovnost'' sploh ni mogoča, če se nahajaš v takšni družbi. Npr. doma ali v službi. S tem naj se ukvarjajo domiselni patri.

Najobičajnejše nasilje nad moškimi je torej spolno nasilje, ki ga ženske izvajajo preprosto s tem, da se slečejo, pobrijejo kosmato kožo, se nadišavijo, smehljajo in paradirajo čisto mimo. Indijski svetniki pa so dejali, da naj, kdor želi resnično pristopiti h Gospodu, pazi na svoje oči, ker ga še leseno deblo v podobi ženske lahko vrže v temine čarovnice maye, iluzorne zemeljske energije.

Prva lekcija: kdor ni pripravljen na boj za čistost, ne hodi po poti svetnikov, zato njegova 'duhovnost' ni nikakršna, tudi moška ne. Moški postane moški šele, ko se nauči obvladovati svoje živalske strasti. Kako prakticirati duhovnost, ko imaš doma ženo, ki si želi spolnega uživanja nekajkrat na teden ali mesec, ti pa tudi, naj rešujejo domiselni navdahnjeni patri in padli 'bhakte'; svetniki in Gospod Jezus pa so jasni:

'Prodaj' vse, kar imaš in kar si, in se okleni Gospodovih nog.

Pater v zgornjem (če se ne motim, ker sem prelikal nekaj linkov) predavanju sicer govori o preroku, ki je dvakrat ali trikrat kupil kurbo za ženo, pa mu je uhajala nazaj v obrt, a to ni nikakršna duhovnost, ker Nauk mora biti pravilno razumljen, in ga je Jezus v Evangeliju nekajkrat jasno oznanil:

Ne prodaj vsega, kar imaš, in si kupi kurbo za ženo,
ampak prodaj in razdaj vse, kar imaš, IN HODI ZA MENOJ!

Mi moramo svoje življenje torej odvreči, ga prodati, kot da je stara pocestnica, in si kupiti Novega, Večnega. Pocestnice lahko vztrajno odkupuje le Gospod, mi pa nismo Gospod, in bolje je, da vse prodamo in odvržemo, in si kupimo njivo, na kateri smo našli en sam majhen zarjavel križec. Tako se to začne, to je PRVI KORAK. Vse to je v Evangeliju. 

Da pa je to možno storiti, moramo najprej postati pogumni. Pogumen pa je samo bojevnik. Ta pogum ne potrebujemo zato, da bomo vztrajali v bolnih odnosih z drugimi v imenu kvazi-Božje Ljubezni, ampak zato, DA BOMO VSE TO MIRNO ZAPUSTILI IN SE V CELOTI PREDALI SLUŽENJU GOSPODU.

To je udarec, vreden bojevnika. Vse drugo pa je le vrtčevska 'duhovnost', ki šele vodi v to. Duhovnik, ki mu to ni jasno, nima pojma o sv. Janezu od Križa in sveti Favstini Najsvetejši, torej mu je Jezus Gospod tujec.

Druga lekcija za moške

Ko sta brata, lastnika restavracije z ogromno izgubo, na pomoč poklicala kuharja Ramsaya, ju je najprej odpeljal v boksarski ring, jima nadel rokavice, ter zdražil v boj. Ne more 'mona' restavracije voditi. Šele ko sta pokazala nekaj borbenega duha, jima je začel reševati restavracijo.

Druga lekcija za pravega moškega je torej, da je kontrolirano bojevit. Če ni bojevit, ga že punce v šoli šikanirajo, da skoraj samomor naredi, kaj šele če ga fantje. Današnja ženska je zabredena v iluziji, da je moški le nekak posteljni in hišni postrešček, hišnik, in da ga je dovoljeno udariti ali poniževati, on pa se bo samo umikal in barval ograje. Seveda pravi moški, ki je šel skozi šolo 'moške duhovnosti' tega NIKOLI ne dopušča, razen če je sam slabe vesti in krivec. Če pa 'v njem ni greha', je njegova dolžnost, da se NIKOLI NIKOMUR ne pusti poniževati in šikanirati. Razen če je že na poti svetosti, pred tem pa vsekakor ne.

Dandanes je moški spol sprejel filozofijo spolne enakosti, in zdaj se spet zbuja, ter nasilnim ženskam sporoča, da je skapiral lekcijo: enakost spolov je, da ko ženska po krivici udari, ima moški pravico, da udari ENAKO nazaj. To je enakost. V zgornjem videu pater reče, da moramo fante naučiti, da se bodo borili zoper zlo, da ne bodo obupali, da ne bodo ležali na tleh in se pustili premagati zlu. NUJNO poslušajte ta zelo navdahnjeni del govora, od 24:00 do 25:53 minute. Link še enkrat: KLIKNI

Šele ko ste poslušali patrove besede, boste veseli tehle dveh fantov: prvi sicer dela napako, ker se druži s pokvarjenimi punčarami, a ko se končno spomni 'enakosti spolov', s katerim so ga najbrž posiljevali že od rojstva, se zverinkam zgodi nekaj, kar jih niso naučili, je pa pravično:


Naslednji posnetek pa je še bolj zmagovit: 14-letnik se ubrani podivjane voznice; s pomočjo argumentov, kamere in dejstev, jo premaga v besednem in skorajda fizičnem dvoboju. To je prva lekcija, ki jo morajo obvladati možakarji, če mislijo kdajkoli stopiti na duhovno Pot: če se ne moreš umakniti, se spopadi in ne popusti zlu! In še več: če je boj tega vreden, SE NIKOOOOLI NE UMAKNI PRED POKVARJENO ŽENSKO! Umakni se šele, ko dojame lekcijo. Sicer se vrne sedemkrat hujša. 


Tudi tale možak ima srečo, da je dovolj obilen in pogumen, da se je ubranil norice, ki je poleg tega tudi pokvarjena, saj skače v njega toliko časa, da se on začne braniti, da ga posname in mu potem grozi s sodiščem zaradi 'napada':


Potem je na spletu kar nekaj posnetkov, kako natrenirane punčare kot anakonde zadavijo največje borce v ringu, s pomočjo jiu-jitsuja. Poglejte npr. tole šampionko, ki kot zajce podavi štiri močne fante zaporedoma. Vsa ji čast: 



Kar bi bilo seveda bolj kot ne farsa v realnem, uličnem boju, kjer ni pravil in prepovedi udarjanja. No, če je kdo od fantov tako neumen, da se spusti v boj z žensko, mora vsekakor ZMAGATI, če začuti, da je njen namen, da ga javno poniža. Poglejte si tale primer, ko se je vojaška kapetanka spustila v boj s svojim vojakom in doživela neobhodno lekcijo:


Moški so se torej začeli osveščati, sprejeli so filozofijo enakosti, zato udarijo nazaj. Seveda je bolje umakniti se, a kadar umik ni mogoč, situacija pa je nepravična za moškega, mora stopiti v boj in vztrajati do zmage, če je cilj tega vreden. Če pa ni vredno, se je bolje umakniti.

Zato je potrebno že mlade fante učiti samoodpovedovanja, potrpežljivosti in prenašanja težav; ko se gre za PRAVIČNOST, pa je druga pesem. Stopiti mora naprej in na tak ali drugačen način prevladati. Za kaj takega pa so potrebni MOČ, POGUM, ZNANJE in PRAVICA.

Tretja lekcija: zmagaj na lep način

Kdor je torej kandidat za Pot za Gospodom, mora biti bojevnik. Bojevnik pa se bojuje. Najprej sam s seboj in svojimi pomanjkljivostmi, ko se okrepi v pravičnosti in moči, pa z zlom in neumnostjo, na katera naleti. Ogromno je svetnikov, ki so bili pred tem vojaki, vitezi, bojevniki. Tudi moj prvi duhovni učitelj na Vzhodu je bil nekoč vojak v vojni. In drugi tudi. In vsi moji predniki.

Moška duhovnost brez znanja besednih, čustvenih in telesnih borilnih veščin torej nikakor ne more biti moška, ampak ostaja poženščena in lažniva, izmuzljiva. Celo satanska, pod krinko duhovnih mondur.

Tukaj mojster Wong odgovarja na vprašanja, kako se ubraniti lastne podivjane ženske, brez da bi jo 'naredil grdo' in bil preveč osramočen v javnosti. Naj vas nekajsekundna reklama vmes ne zmoti: 


Tu je še ena varianta, možje veliko sprašujejo:


In tu še ena, ko je ženska upravičena do svojega besa, ker je fant ena telefonska grdoba:


Stvari se dajo rešiti tudi na spodoben način, kajti če podivjano žensko v stresu udariš, ker ne znaš drugače, se bo takoj našel kak tepec, ki jo bo branil ne glede na vzrok, in opraviti boš moral še z njim, ona pa te bo tožila za svojo modrico na obrazu in postal boš kriminalec v očeh države. Ja, biti pravi moški dandanes je res hudo nevarna zadeva. Zato pametni fantje storijo raje takole, ko punco ujamejo pri varanju:


Torej se ni samo umaknil, ampak se je bojeval proti gnusu in ji dal nujno lekcijo. Tale pa punci pripravlja posebno presenečenje, kar nekaj časa traja ta priprava, lahko pogledate le konec, ko ji pokaže posnetek njenega varanja in jo nažene iz hiše, kot se spodobi za možakarja. Od 3:15 minute dalje: 


Ta fant pa je svojo zalotil, da se na fejsbuku dogovarja z drugimi, in se ji je 'podvalil', ter jo poklical kot novi ljubimec, a ko je videla, da je on, je prekinila telefonsko vezo in se ni več javila. Žalostno, a tako delajo možaki, brez solza in brez divjanja: 


Mone obeh spolov pa vztrajajo v bolnih odnosih in prevarah, in za njih je "moška" ali "ženska" duhovnost popolnoma nedosegljiva. Sam ne smeš NIKOLI varati, a tudi pustiti, da te nekdo vara, ne smeš. To je temelj krščanstva, ne pa odkupovanje prostitutk, zase, kajti to je Očetovo delo, ne tvoje. 

Zaključek

To je bilo, zelo na kratko, napisano za moške, ki ne želijo biti 'mone', ampak pravi moški, in s tem kandidati za kasnejše Gospodove osebne spremljevalce in svetnike. Kot vidimo, si morajo na trd način privzgojiti veliko potrpežljivost, zdržnost proti strastem, sposobnost prenašanja krivic in bolečine. Ko pa pride do tega, da je treba braniti nedolžne, Nauk ali sami sebe pred krivičnimi, ki so od hudega duha vodeni, morajo opraviti svojo dolžnost in se spopasti s tem, vse do zmage. Včasih je spopad tudi v tem, da se umakneš, in Bogu prepustiš kaznovanje, a nujno je, da onemogočiš trenutno nadaljevanje zla, kadar se to nadaljuje.

To lahko stori le tisti moški, ki je šel skozi 'viteško šolanje', zato ne počne teh stvari:

- ni suženj ženske,
- ni suženj lastnega ega in telesa,
- ni lažniv,
- ne krade in
- ne prešuštvuje.

Kadar ne gre drugače, sprejme boj, kadar pa sprejme boj, zastavi svoje življenje zanj. Samo v tem primeru je lahko uspešen, kajti le če zastaviš svoje življenje, bo Gospodova Moč s teboj. Kdor pa se boji za svoje življenje, je pussy, in naj še tako za šankom bobna bojne pesmi, skupaj z drugimi 'junaki', je še vedno mona.

Moška duhovnost se torej začenja v ringu, pod budnim očesom pravega mojstra. A danes najti pravega mojstra, ki je svoboden suženjstva svojim strastem in ženski, je enako težko, kot na polju najti zlat cekin. A so, in kdor je resen kandidat za Pot, mora najprej končati to trdo šolo, sicer ne bo videl nebes do konca sveta. Pot Domov se namreč začenja z bojevništvom.

Preberite si!

Naletel sem na knjižico, ki jo morajo prebrati vsi, ki mislijo resno. Založba Družina je izdala knjižico z naslovom Shotaro. Knjigo je napisala bojevnica, najbrž sicer invalidka, in je odlično branje celo za tiste, ki dobro poznajo japonske borilne veščine in zgodovino, in tudi ZA ODRASLE. Kakšen našpičen katoliški klerikalec bo užaljen, da knjižica govori o nasilju in maščevanju, pameten človek pa se bo iz nje naučil marsičesa, kar je ključno za Hojo za Kristusom: vztrajanja v hudih težavah, preseganja svojih omejitev in invalidnosti, najdenje borbenega duha in znanja, ter boj proti zlu. Prevod je sicer precej lesen, čuden na čase, ker prevajalka nikoli ni vadila borilnih veščin in se zato včasih zelo okorno izrazi, a vendar:

pohitite z nakupom, samo 800 izvodov je, kupite po več knjižic in jih darujte fantičem, da zaživijo! Tudi sam sem delo priporočil, in prvi rezultati so že tu, pa tudi poslal jo bom komu, da najde pravo smer v teh časih nasilnega feminiziranja, zaradi katerega je moškim prepovedano biti moški, pa četudi si general Maister, Trump, Orban ali naš Janez Janša.  

Ja, pater so dobro povedali v onem predavanju: boj proti zlu je naloga pravega moškega, brez te moči ni mogoče postati Božji služabnik. Zato se včasih človek sprašuje, ko gleda Cerkveno meglenost, ali je to, da smo vsi skupaj kot ene babe, res tako zelo Kristusovo? Vendar pogum založbe, da je premagala klerikalističnost in izdala to samurajsko knjižico, zbuja upanje. 

Prva stopnja na Poti je postati samuraj. Samuraj pomeni: pozabiti nase in žrtvovati svoje življenje za gospodarja in nemočne. Vendar ostati le samuraj pomeni postati demon. Zato je nujen naslednji korak: spoznati Gospodarja nebes in Zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari, in dati življenje Zanj. 

S tem pa si pridobiš Življenje, in to za večno!

Juhuhu, aleluja, juhuhuuu!!!











nedelja, 10. junij 2018


75. Različni vzroki kataklizem
Naša notranja vera, Bog, narava, demoni
in Adriatic Strike 2018


Svibnik, dan potem

10.6.2018, NEDELJA, lipe in kostanji prihajajo k sebi po neurju, paša bo. Paša, mati naša.

Vzemite si čas za tale malo daljši tekst. Ne bo vam žal. 

Tri dni nazaj, v četrtek, smo napisali: Začenja se vojna. Kaj pa Bog? V petek dopoldne smo dodajali tudi šaljive komentarje glede Vojaške vaje Adriatic Strike 2018, in napisal sem, da 'naš Miro zgledno pazi na nas' - za domovino vedno buden kot ris.

Pet dni so ropotali vojaki in policiji - ljudje so imeli občutek, da se bolj narodu kažejo, kot kaj resnejšega - in njihova vaja se je imenovala Jadranski udarec oz. Udarec z Jadrana:


No, le nekaj ur za našimi komentarji je prišla strahotna sila in zmlela vse pod seboj. Enako kot vojna. In tudi naš dobri Miro je prej kot v 24-h urah res prišel v Črnomelj, da reši imovino in belokranjski rod. Vsi so si oddahnili, še preluknjane strehe so začele spet držati vodo, kajti ko pride novi general Maister, vsi vedo, da bo vse dobro. Saj nas je ubranil že z brivsko žico, čeprav so se Belokranjci takrat nakuhali proti, a zdaj spoznavajo, da je Šefičeva 'jadranska migrantska pešpot' pravzaprav povezana z Jadran-štrajkom 2018.  

To so dejstva. Zdaj pa bomo pisali o stvareh, ki so tu, a se jih ne vidi s fizičnimi in meteorološkimi očmi, ki so praktično slepe (zato iskreno dvomim, da je med meteorologi kak resnično veren, ker je njihova znanost tako napredovala, da o Bogu in demonih ne more biti več govora. Z njimi se hlastno strinja tudi kak pater Cerkvenik).  

Pritožba Gospodu

Ko sem videl posledice ujme, dežja ledenih granitnih bunk, sem se Gospodu pritožil, in to kar krepko:

''Ljubi Gospod, kaj pa počneš? Spet Si usekal po revežih, kot po navadi? Mar nisi Bog revežev? Kaj imaš od tega, da jim zmelješ hišo, garažo, hlev, avtomobil, sadovnjak, vrtiček, tovarno? Mar ni bilo med temi vsaj pet Tvojih duš, mar jih ni stotine molilo, ko Si tolkel, da se je še hudiču gravžalo? Kako naj takega Boga razglašam ljudem? Komu mar tak Bog? Mar ni že Tvoj veliki indijski svetnik dejal, ko Si bombardiral Bombaj:

''Nedvomno, takega Boga ni mogoče Ljubiti.''

Saj piše in pravijo, da si Ti odgovoren za vsak gib travice, kaj imaš potem od tega, da Si uničeval, potem, ko je pomlad končno dala nekaj sadja in orehov, zdaj pa je vse po tleh? Kaj praviš na vse to?''

Gospod je mirno odgovoril: ''Nisem bil Jaz.''

''OK, kdo pa je bil?''

''Bila je vaša molitev. Zmotna molitev.''

In me je prešinilo, kar sem desetletja opažal in bral v kulturah z več-stoletno tradicijo: spomnil sem se, da hude ujme ustvarja seveda narava, pomnoži in kvadrirajo pa jih demonske sile, ki so večno sovražne človeku, ker ga želijo spraviti v preklinjanje Boga, in s tem premamiti na svojo, demonsko proti-Božjo in proti-Odrešenjsko pot pogube.

''Za kar ste molili dolgo časa, nisem mogel zamenjati za nekaj, kar ste molili le redki, in malo časa.''

Ko sem bil na Vzhodu, in imel vedno kolobocije glede viz, ker Slovenije takrat nihče ni našel na nobenem korejskem policijskem in carinskem računalniku, čeprav je ravno takrat g. Peterle hodil po Koreji, sem pred odhodom rekel zen menihu: ''Spet bom moral skozi težave na meji.'' Pa mi je lakonično vrnil: ''Ne 'delaj' tega.'' Ta njegov odgovor me spremlja vse odtlej:

Sami si delamo mnogo zla, ker si ga vnaprej zamišljamo.
To so naše bolne molitve, zato se nam uresničijo.

Gre se za to, kaj si v naših glavah zamišljamo, predstavljamo. TE slike in stavki so naša notranja vera, IN PO NJIH SE NAM DOGAJA.

Primer: pred volitvami sta na vrata prišla predstavnika SDS, edina stranka, ki se je potrudila priti, in dobro smo se pomenili, celo za g. Janeza sem nekaj sporočil (kar pa ni storil ali pa mu niso povedali). In dobil sem slovensko zastavo, prvič v življenju. No, pri tej ženski, ki je bila kasneje tudi kandidatka za poslanko, sem opazil dvojno vero: uspeli bomo na volitvah, zdaj je čas; v ozadju pa njena nezavedna vera: levičarji so zelo močni, imajo ves aparat, težko jih bo premagati.

To sem ji tudi pojasnil, in prisluhnila je. Zgodilo se je ravno to: zmagali so, a niso zmagali. In tudi ona je doživela enako, in na koncu je žal ne bo v parlamentu.

Vera je nekaj, kar je v nas nezavedno inštalirano, in ta vera, ta osebni program v resnici upravlja naša življenja.

Če imaš globoko izvorno notranjo vero, da so levičarji (pre)močni, potem ti naslednja plast vere in življenjskega delovanja, ki gre kontra prvi, da bi jo nevtralizirala, NIČ NE POMAGA. In tako se mnogi bojujejo z nekimi stvarmi, prav zato, ker je njihova najgloblja vera ravno obratna. Sami sebe bi radi v vero spravili. Npr. te dni je naredila samomor neka visoka psihologinja, in rekel sem si: ''Spet ena, ki je študirala psihologijo, da bi sebi pomagala, celo doktorirala je na temo samomora, a ker je bila ta vera v njej močnejša od vse psihološke medicine, je na koncu končala po svoji najgloblji veri.''

Iz vsega tega vidimo, da ima levica pravzaprav trdnejšo vero globoko v sebi, kot pa verniki. Seveda pravi levičar ne veruje Bogu, ker se ne drži Njegove Besede, a glej, imajo takšno trdno vero v svoje demonske cilje, da jih že 80 let razmeroma z lahkoto uresničujejo in vladajo. Ni kaj, svojo pokoro dobro opravljajo. Vendar ima palica dva konca: imeti hudo željo po imetju drugih (to je bistvo našega današnjega izrojenega levičarstva), izvira iz globoke notranje vere v revščino, zato take osebe vedno uničijo vse, kar je gospodarnega, končajo pa v žalosti in travmah.

Bolna molitev in posledice

Ko so Hebrejci dneve in dneve v tišini hodili okoli obzidij mesta Jerihe, potem pa začeli zganjati strahoten hrup, se je Jeriha začela podirati. Tudi naša vojska je nekaj dni paradirala in ropotala z vozili po Beli krajini, svojo vajo pa so imenovali celo Udarec z Jadrana, in prišel je resnični udarec z Jadrana: Poglejmo sliko:
 

Nekako takole se je dogajalo: sila se je dvignila od Kvarnerja ter zbrala nekje v okolici Kleka, ki ga je slovensko-kočevarska kultura že stoletja poznala kot shajališče demonskih sil, govorili in pisali so, da se tam čarovnice shajajo.
   
Z višjih predelov Bele krajine se ob čistem ozračju lepo vidi zaobljeni vrh Kleka, ki je kot vrh sladoledne kupe. In ravno od tam je prišla strašna razdiralna sila, nevihtna-super-celica, kot so jo poimenovali. Ta temna ledvica pa je res zgledala kot utrgan oblak, ker je imela utrgan oblak pod seboj. Takole je bilo videti v času, ko je mlelo Črnomelj:
  

To pa so posledice, posneto v Svibniku, ki je tik ob akrapovičevini:


  
Prijatelj, ki mi je poslal te slike, je dejal, da je bil hrup, ko je mlelo Svibnik, strašno slišati. Kot da bi ogromen mlin mlel mesto.

Še celo nekaj sto metrov od samega centra točne linije, so bile posledice takšne:

 



 'Kao' jajčevec, sicer v zavetju.


Na pločevini se je dalo prešteti, da je na kvadratni meter padlo od 15 do 20 točnih krogel velikih od oreha naprej, med njimi pa so bile vsaj štiri, velike kot teniška žogica. Seveda pa je bilo v samem centru pojava nekaj desetkrat hujše.  

Imam knjigo o japonski zdravilki starega kova, ki je zdravila takole: najprej je pacienta gostila nekaj dni, se mu vsa posvetila, da je oseba prišla v stanje sprejemljivosti in da so ji obrambni zidovi malo popustili. Potem sta odšla, lepo oblečena kot za k maši, v podstrešno sobico, pacient se je usedel na stolico, ona pa je začela delati hrup na razne načine. Čez čas se je nad vso pokrajino (!!) zbral ogromen težek oblak, začelo je pihati in vse ozračje se je naelektrilo. Takrat je svojo dlan položila na teme pacienta. Začelo ga je gugati, rukati, velika sila je šla vanj. Ko je to delala prvič, je nekaj storila narobe in posledično izgubila večino svojih zob. No, po nekam času tega čudnega premetavanja, se je s prstom dotaknila trtice osebe, in vse se je umirilo. Prej bolan človek, skoraj že za smrt, je ozdravel, IN BIL ODTLEJ 'ZDRAV KOT KONJ' ŠE DESETLETJA, VSE DO SMRTI!! Kogar je tako zdravila, je ozdravel za zmeraj.

Potem se spominjam zapisov o indijanskem 'poglavarju', ki je videl, kako bela kultura uničuje njegov rod, zato je postal kristjan, kot so bili belci, da bi morda lahko pomagal svojim in da bi doumel to čudno silo, ki je prišla s prišleki. No, težko mu je bilo, nosil je svoj križ za svoje ljudstvo, in ko je bil že star, je dejal: ''Da vidim, če je še kaj moči v meni.'' Stal je na hribu in zrl v nebo. Kmalu so se na jasnem nebu začeli zbirati oblaki.

Teh zgodb je veliko, in še vedno so ljudje, ki meteorologom povsem zmedejo razum, a se ti potem spravijo k sebi, ZANIKAJOČ karkoli drugega, kot so H in dva O, in nekaj vetra zraven. Zato se tem stvarem le hahljajo.

Še vedno so ljudje in osebne sile, ki lahko upravljajo z vremenom do neke mere, v dobro ali v slabo. Ne bom pa posebej opisoval pretresljivega nehotenega dogodka, ko je znanec, še preden je Gospod k njemu prišel, tri dni meditiral na temo smrti, potem pa se je na svete Lucije dan - ki je Cerkvena maska za dan strašne Balkanske demonke, katere ime so ljudje pozabili, a je še v spominu - ob izdihu, in ko je rekel: ''Dovolj je!'', stresla vsa zemlja, grmelo je pod hišami kot da se je ogromen zvon snel in padel in poskakoval - bil je potres! In potem so poročila govorila, in teletekst, da je bil potres z epicentrom malo stran od njegove hiše! In nekaj okoliških starejših hiš je dobilo razpoke, so povedali kasneje. Ta dogodek ga je še bolj pognal v iskanje Gospoda, in glej - ni on našel Gospoda, ampak je Gospod prišel k njemu na večni obisk.

Preberite si še te kratke pretresljive novozavezne odlomke:


Iz vsega povednega lahko zaključimo, da ljudje lahko povzročamo mnoge stvari, ki so sicer nedoumljive in nerazložljive, in se tega sploh NE ZAVEDAMO. Rečemo: 'Dič kle, 'dič tam, a smo pogosto sami sprožilec silam, ki niso ravno prijetne. 'Dič pa se z veseljem priključi, ker je pač 'dič. Včasih pa je posredi Božje delovanje, a tega lahko prepoznamo šele kasneje. Berite naprej.  

Gospod, narava in demonske sile

Gospod je dejal: 

''To nisem bil Jaz. Kadar Jaz jemljem, vedno nekajkrat povrnem.''

Takšni dogodki so lahko torej različnih vzrokov:

1. Ali je to v Gospodovem načrtu. Primer: atomska bomba nad Hirošimo in Nagasakijem. Takrat je Gospod v hipu podivjanim Japoncem vzel vse, a jim je takoj začel obilno vračati, zato so Japonci Ameriko še dolga leta imenovali 'beikoku', dežela riža, ker so ZDA vlagale ogromne denarje za obnovo, demokratizacijo in hranjenje tega naroda. Gospod je kruto vse vzel, da je mnogo več povrnil, narod pa je naredil v bolj kot ne pacifističnega.

2. Ali so to samo naravni pojavi, kot vsak običajen dež. Vendar se pri nevihtnih-super-celicah pogosto zgodi še nekaj drugega:

3. Naravni sili se pridružijo demonske sile, ki so sovražne ljudem. Njih namera je, da ljudje prekolnejo Boga, izgubijo vero Vanj in se odvrnejo od Njega.

Kajti dva rodova Zemlje; kajni in abeli, levičarji in verniki; so le odraz konflikta, ki vlada med očem nevidnim energijskim svetom in transcendentnim Kraljestvom (ki je naš edini pravi Dom). Človek že od začetka sveta ve, da obstajajo polbogovi, ki so sicer še vedno vezani na materialnost, a so Gospodovi služabniki, in demoni, ki so padli polbogovi oz. 'črni angeli'. Med njimi je vedno antagonizem, boj.

Ta boj se odvija tudi v Sloveniji, odraža se v razklanosti naroda in v politiki.

Kadar neka nevihta ali tajfun postaneta še prav posebej zlobna, in se posebej usmerita na kraje, kjer živijo ljudje, po možnosti pretežno verni, takrat je velika verjetnost, da gre tudi za sodelovanje demonskih sil. En primer:

V zgodbah Kočevske lahko preberemo, da je bila na Mirni gori globoka jama, in da je od tam pogosto prišla sila, ki se je združila s točo in potolkla vse v smeri Črnomlja. Potem so na tistem mestu zgradili cerkvico, in STVAR SE JE UNESLA!! Ko pa je naš prejšnji komunistični sistem to cerkvico zanemaril in uničil, se je hudič spet dvignil, in zmlel Črnomelj, morda kakšnih 13 let nazaj, in ravno prijatelj, ki mi je poslal zgornje slike, je imel takrat avtomobil ves obtolčen. No, te dni ni bilo dosti bolje, tokrat je prišlo z jugo-zahoda, ne severa, in končno si bo zgradil kak nadstrešek.

Torej, ko sem slišal za tisto točo, sem parim ljudem pripovedoval o nekem zmaju na Mirni gori, in o mašah, in glej, kmalu se je začelo obnavljati od komunizma propadlo cerkvico, imeli so sveto mašo, vsako leto je maša - in vsaj do sedaj se točni pojav, prihajajoč s tega konca, ni ponovil. Kar pa prej ni bil slučaj, ker je nekaj hudega večkrat poskušalo, v večji ali manjši meri, storiti škodo ljudem.

Hehe, pater in meteorolog in znanstvenik, hehe?

Demonske sile se prav rade pridružijo demonskim 'molitvam'

Zakaj kriki Gospodu, naj ustavi točo, ki je prihajala 's Kleka', tokrat niso pomagali? Ker to ni bil navaden naraven pojav, ampak zmnožek narave, človeških hotenj in demonskih sil. Gospod je lepo pojasnil, naj Ga prevedem:

Če ste toliko časa in množično molili za 'vojno', jo zdaj imate. Težko je potem, ko se karmični proces končno sproži, stvar ustaviti s kontra-molitvami in željami.

In tako je tudi z migrantskimi valovi, ki bodo prihajali neustavljivo kot tokratni ledeni pogrom z neba. In enako je bilo s svetovnimi vojnami: vse se je pripravljalo leta, desetletja vnaprej. In ko se zbere dovolj sile, se plaz utrga, in nič ga ne more zaustaviti, tudi Gospod ne, kajti On dovoljuje, kar vztrajno izsiljujemo.  

Mnogo hudega si torej sami ustvarjamo.

Kot me je opomnil menih, in ker sem marsikaj vedel o sili imaginacije ter hermetizmu, sem se po njegovem stavku takoj umaknil v osamo in začel vizualizirati, kako bom srečno prišel čez vse meje, pa še vize mi bodo dali. In res je bilo tako: po krajši, a težavni 'bitki' so me lepo sprejeli in dobil sem vizo.

Ni vse Božja volja torej, kar se nam dogaja. Koliko let bomo živeli in kako, je pogosto posledica naše notranje vere, programa, ki se ju še zavedamo ne. Božja volja je nekaj veliko inteligentnejšega od teh naših kolobocij, ker se infiltrira v nas tako, da UPOŠTEVA vse naše zmote in travme in strasti. Upošteva vsak naš ovinek in zablodo, in vendarle nas - vztrajno, na mehak način - vodi Domov.

Kaj pa je Božja Volja, se nenehno sprašujejo vsi, še posebej pa to v raznih situacijah ni jasno duhovščini. Poglejte, povsem preprosto je poznati Božjo Voljo:

Pridi Domov. Sprejmi Odrešenika, in pridi Domov.
Ko Me srečaš, pa še drugim govori o Meni. 

A tega verniki ne vedo več, zato tudi njihove molitve prikličejo samo demonsko topovsko podporo. Kaj šele hotenja nevernih! VSE jih spremljajo demonske sile, ki sovražijo človeka. Vzemimo primer aktualne politike:

Povedal sem že, da so nekateri ljudje od Gospoda blagrovani, in zato je odpor do njih toliko hujši. In povedal sem znanje iz Bhagavad-gite, da tisti, ki želijo zemeljske cilje, potrebujejo častiti polbogove; tisti, ki bi radi premagali sovražnika, morajo častiti demone; tisti pa, ki bi radi Služili Gospodu in bili Odrešeni, naj častijo in slavijo in služijo Boga osebno. In Njegove svetnike, dodajam.  

In zdaj vprašanje za bralce bloga: če so gospod Janez Janša in še nekateri kleni možje, od Gospodovega očesa blagoslovljeni, koga morajo častiti tisti, ki so Janšo sprejeli za svojega sovražnika, da ga skušajo na vse nedemokratične načine spodnesti? Koga morajo častiti ti osebki, ki kažejo potuhnjeno sovražnost? Ki jo je glavni državni sodnik izrazil takole: ''Sfu..ti ga moramo!''

No, sami pogruntajte koga, mi pa lahko samo še dopišemo:

Kogar častiš, pri njem boš potem služenje opravljal.
Oziroma ga že opravljaš.
Saj to čutiš v duši, a ne?

Ne glede na sicer zunanje performanse pri javnih svetih mašah. Pravijo namreč, da še hudič pride k maši, da bi spogledljivce ujel v svoj primež.

Kdor vidi duše, vidi neizmerno stisko in stres tistih, ki častijo demone, četudi v cerkev hodijo po 'blažev žegen', ker se jih Kristusov blagoslov ne more prijeti. In vidi Mir v onih, ki morda izgubljajo v svetu, v srcu pa služijo Gospodovi volji.

To je Kristusov Evangelij. Kdo more proti njemu?


Še tole: znano je, že od nekdaj, da vojska brez dela postane banda. Zato je najbolje, da v mirnem času pomagajo narodu ali vrtajo tunele pod gorami. In naša vojska se je štiri dni vozakala naokoli, papcala, bencin kurila in kakce spuščala, ko pa je prišel 'sovražnik z Jadrana', in zbombardiral Belo krajino v prah, pa nisem slišal za nobenega vojaka, kaj šele za četo, ki bi v soboto vsaj strehe razbitega cegla pomagala razkrivati? To so delali le Božji gasilci. Gasilec, ki je garal dva dni do onemoglosti, mi je zatrdil, DA NI BILO NIKJER NOBENEGA VOJAKA NA POMOČ, AMPAK JE BIL SAMO g. CERAR, KI JE NABIRAL POLITIČNE TOČKE. To so njegove besede, pa najbrž ni Janšev volivec. 

Če pa sva kaj preslišala, me prosim popravite: ali je vsa ta strašna vojska Adriatic Štrajka kaj pomagala Belokranjcem popoldne in na dan po ujmi? Saj to je bil tudi zadnji dan njihove vaje, torej so bili še vedno prisotni, plačani in futrani? So storili kot lažni osvoboditelji v Dražgošah? Ko je zapokalo, so pa izginili? Če niso pomagali, potem je Mirotova in Borutova skrb za narod ena sama parada. Samo en stavek bi bilo treba, en ukaz, en sam dan trdega dela, pa bi odslužili vso hrano, ki so jo odžirali narodu.

Tako se pač menimo tukaj med seboj.