91. Zakon preobrazbe države v dobro

1. del: hud zaplet.

Umor Navdahnjenega svetega Štefana.

In Slovenci.

25.8.2018, sobota.

Kadar je čas, da pride do sprememb na slabše, je dovoljeno hudim duhovom, da prevladajo nekega človeka ali narod. Na fizičnem planu to opravijo skrajneži med levičarji-komunisti (brezbožneži) ali pa skrajneži med desničarji (fašisti in verski fanatiki, kot so islamisti). Vsem tem ta-slabim je skupna lastnost FAŠIZEM. Pri nas poznamo predvsem trdovratni levi-fašizem. Vsi fašizmi pa temeljijo na sladkih lažeh in nasilju.

Kadar pa je čas za Preobrazbo na boljše, obstaja drugačen zakon: Bog ne pošlje nekih grupacij, ampak samo enega posameznika. Oziroma dva.  

Ti dve osebi lahko delujeta istočasno, ali malo časovno zamaknjeno.

Božji Navdih + Božja roka

Primer: najprej je bil sveti Janez Krstnik, izvajalec na terenu, pripravljalec. Pripravil je pot Jezusu Odrešeniku. Prvi je krstil z vodo, Jezus pa s Svetim Duhom. In pa seveda z ognjem - tistim, ki so uporni Bogu, Gospod dovoli doživetje ognja trpljenja, ki si ga sami podkurijo, ne On. Prvi plameni tega ognja so tesnobe, strahovi, pohlep, zavist in zloba, kot jih lahko vidimo tudi pri nekaterih naših vodilnih politikih. Tudi naša "nova" stara vlada se je sama krstila v ta ogenj, takšna je bila njihova lastna volja.

Drugi primer: najprej je bilo dolgoooooootrajno trpljenje Poljske, ki je bila celo za dolga obdobja zgodovine izbrisana iz zemljevidov sveta, potem pa jo je leta 1979 obiskal svetniški Karol Wojtila, ter jo blagoslovil. Takoj je Bog poslal še Lecha Walenso, izvajalca, posledica česar je bil popoln preporod prej povsem izničenega in zapitega naroda: osvoboditev od nasilnih peklenskih Rusov in padec komunizma.

Tudi pri nas so se dogajali podobni procesi: najprej je prišel škof in svetniški Anton Martin Slomšek, kateremu je čez leta sledil general Maister. Takole piše na eni od spletnih strani (KLIKNI):

30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije.  S tem se je za našo severno mejo ponovno nastopil prelomen trenutek, ki ga je prepoznal general Rudolf Maister in obvaroval Slomškovo zapuščino.

Ob osamosvajanju Slovenije pa smo imeli škofa Alojzija Šuštarja, pogumnega in modrega, ter Janeza Janšo, izvajalca, s pomočniki. Posledica je bila skoraj čudežna osvoboditev Slovenije in njen vstop na zemljevid držav sveta.  

Današnji čas

Tudi današnji čas je zahteval preobrazbo naroda in države. Torej je potreboval eno javno Božjo osebo – Navdihovalca, ter enega Navdihnjenca. Ta jona od pisuna tukaj, je Slovenski narod dodobra obveščal, dokler je bil še čas, v katero smer morata iti vsaj eden od predstavnikov Cerkve in en politik naše zmerne desnice.

Vendar ni šlo, zato bodo 'ognjeni' za kar dobršen del časa naše prihodnosti še vedno vladali temu od Boga odpadlemu narodu, s svojo duhovno povsem omrtvičeno Cerkvijo. Kaj se je dogajalo, pa pustimo levičarje pri miru - le malo so krivi oni:

na strani desne politike je Bog poslal enega Navdihnjenca. Ko pa je videl vso zvitorepost dela desnice - npr. gospod Tonin (NSi) in g. Zidanšek (SLS), ki sta, še preden je bila Desnica združena v monolit, odhajala k levičarjem iskat prijateljstva – je tega Navdihnjenca umaknil nazaj. Klasično katolištvo po Slovensko, kot ga je pojasnil g. Stane Granda: večina predvojnih klerikalcev je bila za Jugoslavijo, ne za samostojno Slovenijo. Podobno pa so naši današnji omahljivi 'desničarji' bolj kot ne za vlačuganje z brezbožnimi (vlačuganje je svetopisemska beseda, pomeni pa prešuštvovanje).

A to še ni vse. Imeli smo kar nekaj desnih politikov, ki so zase menili, da so ONI preporoditelji, Navdahnjenci. Žal jih je navdihoval le njihov lastni ego in računica. Prejšnji izvajalec Navdiha, Janez Janša, pa je menil, da je še vedno on tisti Navdahnjeni, vendar je bil on izbran v prejšnji rundi, zdaj pa je bil od Boga naprošen, naj bo le pomočnik. To mu je sporočal tudi ta bedni jona, na razne načine, in velik del zdrave zmerne desnice. Zaman.

Na Božji strani pa se ni pojavil NITI EDEN od velike grupe od naroda pitanih škofov in duhovnikov, da bi izvedel Božji Navdih nad narodom in podprl Njegovo desno roko. Bog jih je klical, DVA OD NJIH JE ZELOOOO KLICAL, a sta se …., nista hotela slišati, četudi sta bila imenovana kot: ''štajerska škofa''. Pred odhodom v Rim sta bila posebej blagoslavljana, to vam lahko potrdita iz svojih spominov, prek njiju pa ves današnji škofovski rod. Vendar je Ad limina v Rimu postala ad limita; ker naslednji dan po prihodu domov niso začeli duhovnega BOJA za vero naroda. Gospod je čakal in čakal, a ker ni bilo nič, je odšel na primerno razdaljo, pustil pa nam je Svoje tri zemeljske generale: čas, karmo in tri stanja posvetne zavesti.

Imel je torej pripravljenega enega Navdihnjenega, vendar ko je videl, da ta ne bo dobil javne in odločne podpore od druge izbrane osebe, škofa, in da je večji del desnice ZAVISTEN, je tega Navdihnjenega čudežno umaknil iz neposrednega političnega življenja. Vesel naj bo.

Kaj zdaj?

Zdaj je pa tako, kot pri tisti mrhasti lepotički, ki je do 40-tega leta odklanjala lepe in bogate snubce, potem pa je bilo prepozno: nihče več je ni maral, ker ji je bradavica na nosu zrasla.

Zdaj moramo ČAKATI. Čakati na novo priložnost. Tudi stari Izraelci so na svoji poti v obljubljeno deželo začeli nergati čez Boga in kakšni revčki so, pa jim je Oče rekel: ''OK, če nočete po Moje, naj bo po vaše: po vaši veri naj se vam godi!'' In so se 40 let vrteli po puščavi, kot slepci, dokler niso odmrli vsi stari prdci, ki so kvantali čez Obljubo obljubljene dežele.

To zdaj čaka nas. Čakanje na novo priložnost čez leta, dvajset let, štirideset let … Do takrat pa nas bodo vodili tisti, ki so v nekaj drugega krščeni.  

Še tole: ko zavržeš izbranega, dobiš preklete

Janez Janša je bil izbran za voditelja Slovenije v času preporoda, ki traja še danes. Vendar so ga zavistni politiki, državni aparat in od levih medijev že povsem poneumljen narod, ki je celo lastno vero izgubil in Cerkev spremenil v zajca, ZAVRGLI.

Poglejmo primer NK Olimpija: njen prejšnji trener je naredil neverjetne čudeže, same zmage in pokali, a je bil zavistno umaknjen (kot ne-Srb?), in od takrat Olimpija še ni dala gola. Ker se je samo-preklela: ne smeš Navdihnjencu na tako grd način obračati hrbta! Celo brezbožni časopisi govorijo o slabi 'karmi': KLIKNI. A gre se za prekletstvo, ko se pravičnemu dela zlo. 

Mar ni bilo podobno tudi s košarkaško Olimpijo, če me spomin ne zapušča? Imela je izjemnega italijanskega trenerja, tudi ta je naredil čudeže, bil zaboden v hrbet in Olimpija je padla. To je slovenska klasika: uničiti Colariča, uničiti Boskarola, uničiti Batagela, uničiti izjemno uspešno Janševo vlado, uničiti dobro-delujoče društvo, forum, klub, družino …

Karma ni le slaba, je tudi dobra, a mi smo zdaj v slabi karmi. Modri starejši kristjani karmi rečejo: ''Zgodovinske danosti, ki jim ni mogoče uiti''. Ali po domače: kdor je rit, težko uide svoji riti. Pa če je cerkven ali pa ni.

Vendar bomo v drugem delu napisali o rešitvi, možni rešitvi. Kajti Gospod nenehno ponuja rešitve. Gospod vedno pošlje angela, ko je najhujše. Ali preroka. Ali nasvet. Tudi pred kratkim je bilo tako: ker je narod podmuklo zavrgel Navdahnjenega Janeza, je Bog poslal novega Navdahnjenega, ki pa ga ni podprla tudi Cerkev, razen malo, le na potuhnjen način. Tako da zdaj imamo, kar imamo. Vendar nam žlahtni stari krščanski Nauk (ne novejše izprijene variante!) ponuja novo vrv za reševanje utapljajočih. O njej naslednjič. Nisem pa prepričan, če je bodo vsi veseli, kajti spet temelji na Veri.

90. Poučevanje hudiča

Znamenje naše resnične Identitete. 

Rišite ga povsod tam, kjer posvetne in Vatikanske oblasti

ne dovolijo obešanja križev. 

Več: KLIKNI

20.8.2018, ponedeljek.

Ko sem zjutraj odprl vrata, ker je nekaj ropotalo pred njimi, je bilo pred mano kup vrabcev, kar je za ta čas nenavadno. Takoj so odprhutali, in pomislil sem, od kod beseda ''vrabec''? Postalo mi je jasno, da je bil to za kmete vragec, mali vrag, ki jim je delal škodo v žitju. Dogodek sem razumel kot znamenje.

Ob jutranjem preletu novic pa sem naletel na tale izdelek, ki je vražje komandiranje materi Cerkvi, kako naj deluje, misli in živi. Eden od malih vragcov ji piše:

 https://www.portalplus.si/2855/o-katoliski-cerkvi-in-pedofiliji/

Ta zapis je klasično 'rdeči': nekaj resnice, potem pa kup potvarjanj in preusmerjanj vode na HUDIČEV mlin. Iz vseh vetrov so pobrani očitki naši betežni Slovenski katoliški Cerkvi (kaj pa protestantska, ki je tradicionalna volilna trdnjava levakov, pa pravoslavna tudi - o njiju pa nič, oj ti vragec?). Pisec ne loči težav od vrline; Frančiškove zdrse, ki služijo kot Očetova skušnjava in opomin katolikom, naj strnejo proti-islamske vrste, pa povzdiguje kot najvišje merodajne. Njegova slika katoliške Cerkve je, naj bo to kastrirana ustanova, tudi politično kastrirana, odprta za vse grehe vseh hudičev sveta, saj se spomnite znane parole iz naslovnice Dela: ''Vsi hudiči sveta, združite se!''

Takšno pisanje je povsem drugačno od sinovske kritike Cerkve, kot jo izvajamo tisti, ki Cerkev vseeno Ljubimo, in ji želimo več pravega Evangelija, v katerega spada tudi epizoda, v kateri Jezus splete bič, in razžene pokvarjene trgovce (levake) iz templja, z voli, ovcami, golobi in kurami vred: KLIKNI.

 Pa še v živo; traja le dve minutki.

Papež Frančišek je bil videti, da bo on tisti, ki bo očistil Cerkvene hleve, a je čas pokazal, da je le to, kar so volivci želeli, ne pa to, kar je celoten Jezus, kar bi nam Oče rad dal. Bog Oče je Frančiška za papeža poslal zato, da nam je ta možak v skušnjavo. Pridiga delen in prirejen evangelij, primeren za ateiste, kakršen je pisec zgornjega vrabčjega izdelka. Kajti, ko ateisti začno hvaliti škofa in papeža, to pomeni, da sta se jim PRIBLIŽALA, kar pa je možno le, če sta se na nek način ODDALJILA OD EVANGELIJA. To je petrinsko, o čemer smo že pisali, in Cerkvi moramo dopustiti to manipulacijo v dobro vrabčjih duš, seveda v nekih zdravih okvirih. Če pa gre preko teh meja, sama postane vrabec.

V čem je jedrni problem Cerkve?

Ta je povsem preprost, če bo pater Marko tole pisanje prevedel dobremu papežu, strašnemu Atili. Gospod pravi:

Ali poslušaš Moje glasnike,

ki Me poznajo iz srca v srce in iz obličja v obličje;

ali pa boš moral poslušati Luciferjeve poduke.

Vmesne poti NI.

Zato ima vrabčji avtor, glasnik ateističnih podučevalcev Cerkve, seveda prav, ko trdi, da velik del Cerkvenih ljudi služi hudim duhovom, a je v zmoti, ko jih spodbuja, da bi služili satanu osebno.

Drugi jedrni problem Cerkve je ravno obraten od vrabčjih predlogov, da naj bo v njej čim več levičarskih krščencev. Kdor trdi to, je lahko krščen, a je v duši ateist. Po Očetovem Nauku pa je ateist = demon.

Imamo torej cel kup levičarjev znotraj slovenske Cerkvene klergije (kaj šele občinstva), ki so na poti demonov, ker na volitvah že 80 let volijo ljudi, ki so morda krščeni, delujejo pa pravzaprav proti širjenju Evangelija in so zajedljivi do Cerkve na vražji način, ne na sinovskega.

Kdor je klerik, ki voli levico že 80 let, pa je seveda od hudega duha, ker vsak vernik bi moral biti po svoji dušni naravi vsaj malo desni, torej konzervativen, kajti le na tak način se lahko Nauk neokrnjeno vzdržuje skozi čas in prostor.

Cerkev pa je, žal, skupaj s papežem Frančiškom-Atilo (muslimanskim papežem, kot ga imenujejo), vse bolj vrabčja, vse bolj leva, da bi se ja vsaj malo približala ateistom in jim rešila zablodele duše. Pri tem pa se ji dogaja kot tistemu reševalcu iz vode, ki utapljajočega rešuje, a zaradi neprevidnosti še sam postane utapljajoči. To se Cerkvi dogaja iz istega vzroka: če se OBJEMAŠ z utapljajočimi, boš tudi sam utapljajoči.

Kaj se takrat zgodi: v vodo na pomoč poskačejo še drugi utapljajoči se, in vsi skupaj utonejo. Duše se jim pogreznejo v brezno mraka.

Zaključek

Definitivno se naša betežna Cerkev utaplja. To je jasno izrazil že kardinal Alois Ratzinger, kasnejši papež Benedikt XVI., na pogrebu svetega Janeza Pavla II. Izjavil je, da se ta ladja, Cerkev, potaplja. S papežem Frančiškom se potaplja še globlje in globlje, in se s tem očiščuje, kajti vsaj ena Cerkvena 'sekta' bo ostala, ki bo obdržala celoten, Živi Nauk, Evangelij Jezusov in njega nadaljevanje: bhakti (Bog-Ti), Ljubezen do Gospoda in z Njim.

Vse dotlej se bo utapljanje Cerkve v posvetnem svetu nadaljevalo, nasvete pa jim bodo delili krščeni in nekrščeni vragci, z namenom, da bi vsi skupaj utonili v ognju vic in pekla, ter tam spoznali še Mohameda, Lutra in vse znane velike rdeče vrabce.

Nujnost

Cerkev-mati mora nujno iz sebe poroditi samo jedro same sebe, to je BOJ, boj z demonstvom sveta. Boj, ne glede na mučeništvo. To je edina naloga Cerkve, poleg nekaj petrinskega prilagajanja svetu in času.

Zato je ravno obratno res od zgornjega vrabčjega pamfleta: SRAMUJE naj se strupenih potuhnjenih levičarjev znotraj same sebe, hinavskih vernikov; izganja naj demone, podpira naj pravične, rešuje naj nedolžne, oblači naj nage, zavrne naj lažnive, in glasno naj kriči Ljubezen do Odrešenika, ki je Jezus Kristus.
Dvigne naj svoj proti-demonski prapor s križem, kot so to storili naši očaki; iz svojih vrst naj privede svetega škofa, ki bo to ljudstvo spet zbudil, ne glede na ceno.

Zbere naj se pod Znamenjem, ki edino rešuje duše (glej naslovno sliko zgoraj). 

Vzor je zeloooo blizu: Poljska je bila še bolj komunistično sesuta, kot smo danes mi, a nekega dne jo je obiskal samo en svetniški Poljak, že kardinal, in vse se je spremenilo v trenutku: Poljaki so postali steber obrambe katoliške vere, domovine in Evrope. Kdo da je bil ta človek? Poglejte si to svetost, tega najnižjega slugo svete Favstine Najsvetejše, Jezusove večne Žene:

 DEVET DNI, KI SO SPREMENILI SVET

  

K takim svetniškim škofom naj kličejo krščeni vrabci v svojih spisih, če želijo res dobro svoji duši, narodu in Cerkvi. Kdor kritizira Cerkev, ker je tega res vredna, a istočasno ne časti na ves glas Gospoda Jezusa in Njegovega svetnika; če ne časti svetnikovega osebnega sluge nuncija nadškofa Januša, naj zase ve, da je demon, in da ga nihče ne jemlje resno, razen tisti, ki so ga poslali: taČrni in njegovi bedni sužnji.

Slava Bogu na višavah in na Zemlji Mir ljudem, ki so Mu po volji.  

89. Črna Marija novega Življenja sreča

In odličen film na koncu. 

Sveta Črna Marija Jasnogorska,

slika mnogih velikih čudežev - preobrazb.

KLIKNI.
KLIKNI.

15.8.2018, sreda. Marijinega vnebovzetja veliki praznik. Kdor ne gre k sveti maši, pa naj z menoj ob 10h gleda prenos maše na TV iz 'zakatka' našega svetega Alojzija Grozdeta mučenika. 

Obljubljal sem temo o migrantih, a nekako ni šlo, danes je drugačen dan (bomo pa kdaj drugič).

Že smo velikokrat predelali, da je svetost duš v nebesih in pod njimi različna. In da so Gospodove duše, ki so večno osvobojene, Njegove večne osebne spremljevalke, ki pa so kdaj poslane na to bedno Zemljo, da Mu pomagajo pri Delu - in nam pri hoji Domov.

Bhakti Znanost o Ljubezni z Gospodom mi je razprla pogled, da je Jezusova Mati Marija, skupaj z očetom Jožefom - nitya siddha, torej Najsvetejša: Gospodova večna osebna spremljevalka v nebesih, na Zemljo pa poslana s posebno Nalogo. Enako kot sveta Favstina Kowalska, pa tudi sveti Janez, ki je edini pokazal najgloblji bhakti, Ljubezen do Gospoda. Vsi ostali pa smo lahko, če bomo sploh kdaj, sadana siddhe – tisti, ki iz dr..a počasi lezejo h Gospodu, in Ga tudi dosežejo. Ker pa je ta sorta v današnji dobi nesposobna duhovne askeze (glej film na koncu!), smo lahko samo še kripa-siddhe, to so tisti duševni invalidi, ki se do nebes povzpnejo le, če Ljubijo, častijo in služijo: SVETNIKE. Samo svetnikov blagoslov - kar pomeni nenehen vsakodnevni odnos z Njim - nas lahko torej reši. 

Če nisi protestant, ki se jim svetniki gnusijo, sveto Marijo pa imajo za "navadno žensko".

In že je ta pisun tukaj napovedal, da se bo duhovna smrt slovenskega naroda in koma Slovenske Cerkve preobrazila šele, ko se bodo naši škofje, brez zavisti, kot piščeta zgrnili okoli najnižjega sluge od najnižjega sluge svete Favstine Kowalske, Gospodove večne Žene:

okoli našega nuncija, nadškofa Julijusa Januša.

To ni navaden človek, kajti služil je svetniku, svetemu Janezu Pavlu II, ki je sluga svete Favstine Najsvetejše. Preberite si nuncijevo odlično besedo za nas Slovence, klic k čaščenju in služenju svetnikov:

https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBvlada-ne-omogoca-svobodnega-uresnicevanja-evangelija%C2%AB

Ta Božja Beseda gospoda nuncija pa ima eno petrinsko napakico, ki jo je le treba omeniti, da se ne bi ponavljala, kajti sicer bo vsako čaščenje svetnikov zaman, kar se naroda tiče: upravičeno se je pritožil čez našo (ničvredno) 'vlado', ki ne nateguje le Cerkve, ampak ves narod,

pri tem pa pozabil, da je Cerkev zelo aktivno sodelovala tudi pri izvolitvi te vlade, ki bo najbrž še dosti slabša od prejšnje: noben škof ni glasno podprl združevanja zdrave Desnice, zato so bile volitve kljub relativni zmagi izgubljene, in kristjani so ponovno izvolili komuniste vseh barv, kot že 70 let. Ta greh Cerkve bo prinesel težke posledice za narod.

Se ne morete nič naučiti od muslimanskega kričanja o krivicah? Je biti kristjan biti pokveka, pljuvalnik in predpražnik? Kdor Jezusa Gospoda razume na tak način, je patološki vernik. Bolnik. 

Zato so Janušove besede morda končno prvo znamenje prebujanja iz kome.  

Črna Marija, Mati Preobrazbe

Katoliška Cerkev je zelo zmedena, ko jo kdo vpraša glede Marijine barve: ali obstaja več Marij? Ne, ne, seveda ne, govorijo, da so vse enake - kar pa seveda ni res, kajti Jezus otrok, Jezus misijonar in Jezus mučenik ter Vstali, imajo DRUGAČNE FUNKCIJE.

In ne le, da je Bela Marija, deviška Marija; poleg Črne Marije obstaja tudi Rdeča Marija, mati blagostanja in Gospodovega Obilja. Četudi pojasnjujejo, da so vse enake, kakšna slika pa je črna le od dima sveč, hehe, srčni verniki že tisoč let vedo, da je čaščenje Črne Marije najbolj močnega in dramatičnega efekta: dogajajo se največji čudeži.

Ampak poglejte, doba Črne Marije prihaja itak, če jo boste častili ali ne, prihaja nad naš narod, KER JE TA NAROD V SATANSKEM GREHU, pokora pa je piškava in hinavska.

In tako je Bog Oče sprožil neustavljiv eksodus muslimanstva, da prihaja sem gor kot Atila, bič Božji, in dal nam je sladkega papeža, ki je enako Atila, bič Božji. In to bo trajalo, dokler ne pride dan Črne Marije do vrhunca; klanje bo v Evropi, in potem nas bo rešila vera in vojaška sila Poljakov, Madžarov, in drugih naših slovanskih sobratov.

Črna Marija Najmočnejša prinaša Preobrazbo, smrt, a tudi Vstajenje za tiste, ki se bodo s kesanjem in ZAUPANJEM obrnili h Gospodu, ki je Kristus. Gre se za smrt našega egoizma, smrt našega prepričanja, da smo Evropo SAMI naredili za maternico svetovnega razvoja na vseh področjih, smrt naše želje po uživaštvu in pohoti. Takšna smrt je torej podlaga za duhovno Prebujenje. To prebujenje bo prinesla strašna in ljubeča sila Črne Marije, to je sila kalvarije, groba in Prebujenja.

Julijusove besede

Gospod nuncij je govoril o MUČENIKU, svetem Lovrencu, in o našem svetem Lovrencu: nadškofu Antonu Vovku, novomeškemu mučencu. Torej je govoril o Črni Mariji, ki je glasnica Gospodove Ubogosti, iz katere prihaja največja duhovna Moč, mnogo večja od Njegovega Obilja (= Rdeča Marija), ki izvaja čudeže zemeljskih dobrin. Na koncu je brat Julijus zaključil:

Kot svetniki, želimo biti tudi mi zvesti Kristusovi učenci, želimo ostati blizu Bogu in Mariji. To čustvo zelo dobro izraža Marijanska pesem, ki je razširjena in poznana tudi v Sloveniji, ki nosi naslov Črna Marija. Lahko jo zapojemo skupaj, vi v slovenščini in jaz v poljščini: 'Jest zakatek na tej Ziemi'.

Je kotiček na tej Zemlji … Kje je torej ta Božji kotiček, kjer najdemo Mir, veselje, Boga? To je naše čisto srce. Ko je naše srce čisto zemljenih pohot in sovraštev, in ko se trudimo naučiti Ljubiti Jezusa, zaslišimo Gospodov glas iz svojega srca, ker Gospod vedno biva v našem srcu, kot Nad-duša, iskra Življenja.

Iščem to pesem po spletu, ne iščem je le jaz, a je ne najdemo. A kakorkoli, Gospod se je umaknil v za-kotek na tej Zemlji, in zdaj vam bo ta nevredni jona povedal, kje je ta zakatek, ta kotiček, poleg čistih src:

To je Poljska. Gospod nuncij je v svojem govoru izrekel več prerokb, ki se bodo uresničile skozi čas. Najbrž se tega še zavedal ni, ker je prišepetovalec svetnikov, ki jim Služi, je njihova roka.

Danes je torej Marijin dan, dan Vnebovzetja, torej dan končne Preobrazbe. Tudi mučenik Lojze Grozde, iz katerega svetišča bo kmalu prenos maše, je bil od Črne Marije Najmočnejše objet, in je zdaj pri Gospodovih nogah ljubljeni.

Ni kaj, izmik sem, izmik tja: na koncu je treba sprejeti svoj križ, ki je Kristus, in se odveseliti Domov. Kajti Oče svoje mladike obreže, otrebi, očisti, da lahko rodijo velike in sladke Grozde. Mladike, ki pa se ločijo od Trte, ali so posušene, vrže v ogenj. Kaj lahko zaključimo iz tega:

Preobrazba, Črna Marija Najmočnejša, prihaja vsem nam, a kdor kliče in Ljubi Gospoda, bo Živel, kdor pa Ga pozablja, kot Ga pozablja velik del Evrope, bo umrl, v duši bo mrtev, kot so mrtve naše leve vlade in umira naš narod.

To je Božja Beseda:

Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na Meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, OTREBI, da rodi še več sadu. 

Očetove vinogradniške škarje so delo Črne Marije Najmočnejše. Zato se jih žlahtne trte med trtami - veselijo! Kdor se veseli Gospodovega 'otrebljanja' svoje duše in telesa, in se veseli učenja Ljubezni do Njega, resnično: še preden bo Umrl, bo gledal Gospoda.

Zelo strašno dober film

Naletel sem na kratek film o Simonu Puščavniku, enemu od 'stilitov', Božjem možu, ki živi na stebru. Film je v treh kosih, in je presenetljivo pretresljiv, ker je v vsaki svoji sekundi transcendentno resničen. Konča se precej nenavadno, a razumljivo vsakemu, ki je na Poti. Glejte ta boj svetnika za svojo čistost, oglejte si skušnjave, ki jih nudita um in hudič, in poglejte, kako hudič zmaguje v svetu, a ne nad svetniki. Poglejte si dvoličnost mnogih klerikov (petrincev), nehvaležnost in zabitost naroda, in ljubečo vztrajnost Gospoda, ki deluje skozi Svojega asketa. 

Kdorkoli je resničen vernik, mora ves čas živeti na stebru, četudi še vedno živi v 'diskoteki'. Samostan moraš imeti v svojem srcu. Istočasno pa je potrebno Znanje o Ljubezni do Gospoda, imeti bhakti, Bog-Ti. To pa dobimo, ko služimo in častimo svetnika, ki je to Ljubezen do Boga jasno živel in izražal na ves glas. Da ne bo pomote: ne ljubezen do ljudi in sveta, ampak Ljubezen do Boga. Kajti ta je Prva in brez nje je vsaka druga 'ljubezen' le hinavščina. 

Izkoristite današnji dan za razmišljanje o Preobrazbi, smrti in novem Rojstvu: umaknite se v samoto in tišino, in pustite, da vam spregovori Gospod skozi podobo svete Črne Marije Najmočnejše. Postanite Njen prijatelj. 

Aleluja!

88. Prepoznanje obnašanja papeža in klerikov

skozi svetega Petra karizmo

O vzroku, zakaj kler Gospoda pušča v blatu,

svetu pa dolgoročno prinaša pogibelj.

Pisano iz Ljubezni do Cerkve. 

Slika: splet

10.8.2018, petek. Konec velike vročine?

Dobro jutro vsi skupaj! Sonce je še nekje v Zemlji, mi pa začnimo z današnjo temo.

Božje sanje

Vsi vemo, da obstajajo sanje in pa še drugačne sanje, ki niso sanje. Te ostanejo v spominu čisto jasne, so močne, imajo Nauk, in, če so Božje, srce gori od njih. Takole je bilo, prejšnjo noč.

Sanjal sem, da sem skupaj z večjo skupino ljudi najnižjega kova. Kot da bi bili delavci v bližini smetišča ali gradbišča. Saj poznate tovrstni humor, ki je od hudih duhov, divji. To so se šli. Potem kamion pripelje neko truplo, zavito v rjuho. Vržejo ga na tla. Šef bevskne, da ga moramo privezati za terenski avtomobil in vleči po kamniti stezi, v krogu. Ter se norčevati. Vsi so takoj za to.

Počepnem in odgrnem obraz. Zadane me v srce, kot skala: bil je Jezus Gospod; mrtev. Pokrijem Ga nazaj. Privežejo Ga. Z nekakšno močjo volje storim, da vsa kamnita pot postane meter na debelo posuta z vlažnim žaganjem. Da Mu bo lažje. Norija se začne. Na čase me popade ihtav jok, a se obvladam, skrijem to. Nekaj duš nas predlaga, da Ga odvežemo od avta in Ga sami vlečemo naokoli. Pogledam teh nekaj duš, morda štiri, in vidim, da so kristjani. Šele sedaj smo se prepoznali, na skrivaj. Ostali niti slutijo ne, da smo verni, sicer bi nas dali zraven trupla.

Ko to pišem, žari srce.

Opašemo se in navidez nori vlečemo Jezusa v krogih, drugi pa Ga zasmehujejo, čeprav bolj po dolžnosti, ker je bil tak ukaz. Na nekem ovinku Ga odvežem, in namesto Njega privežem lesen temen kip Jezusa, prav tako ovit v rjuho. Pravega pa nekam skrijemo, v žaganje, obraz Mu namažemo s črnim blatom, da Ga kdo ne prepozna.

Potem pa se nadaljuje 'grozdetovska' veselica s klado-Jezusom. Demoni niso opazili zamenjave, a glej moje tragedije: tudi klada-Jezus je Jezus Kristus! Enkrat se vse konča, in se je tudi ta morija. Pet nas je, ki smo Njegovi. Vprašam 'lesenega' Jezusa: ''Ljubi Gospod, kaj mi želiš povedati?'' Nič, tišina. Šele po daljšem ponavljanju vprašanja, glas reče: ''Jezus - Peter''.

Zbudim se, srce gori, in začne se daljše spraševanje, kaj se dogaja. Gospod zjutraj reče nekje znotraj mene: ''Pusti Me v blatu, kamor so Me položili.'' Sami udarci. Sklenem, da ne bom poslušal Božje Volje, ne ne, moja volja bo obveljala: v mislih Ga dvignem iz blata, očistim in postavim pokonci, do Neba. Gospod to sprejme, vesel je. Oživi.

Kaj vse to pomeni?

S pomočjo Gospodovih šepetov sem spoznal, da sem, skupaj s še nekaj prikritimi kristjani, IGRAL VLOGO PETRA, Jezusovega učenca. Da je to stanje in arhetip in naloga klerikov, Cerkve, papeža. Priznati moram, da je bilo teh nekaj minut v takšni vlogi najstrašnejših v mojem življenju. Sicer je bil v meni Mir, a nisem mogel razumeti, kaj neki se dogaja, v čem je zgodba te zgodbe?

Potem pa se je razjasnilo, po koščkih sem ves dan dajal skupaj to Poslanico: Gospod mi je želel, na lastni koži, pokazati vlogo, arhetip in stanje duhovščine. Pa malo poanalizirajmo.

Svetega Petra vloga in muka

Skozi dva tisočletja smo sprejeli neke podobe o sv. Petru, ki pa so tudi legenda, ne le potrjena resnica. Npr. nihče ni nikoli mogel potrditi, da je bil res sploh kdaj v Rimu. Kje je njegov grob, pa tudi Pavlov? A za Pavla je jasno, da je bil v Rimu, za Petra pa ne. Naprej: prva dva, tri stoletja, menda ni bilo nobenih papežev, nobenih naslednikov Petra. Zgodbo o njem kot o prvem papežu so začeli sestavljati šele v drugem ali tretjem stoletju. To so potrebovali, da je v Cerkvi nastal nekakšen red, kakršen je bil prvih morda 15 let po Jezusovi smrti, ko je bil Peter res patriarh in voditelj. Dobro je vodil skupnost in bil predviden za 'apostola poganov'.

Sveti Pavel je Petra srečal šele, ko je že tri leta učil Nauk, nič prej. Srečal ga je le za 15 dni ali koliko. To mu je bilo dovolj. Kajti njegovo delo in arhetip oziroma karizma je bila drugačna. Peter ji ni mogel slediti. Vendar ne pozabimo:

Na Petra-Skalo, Kefo, je Jezus Gospod položil temelj Cerkve,

ne pa tudi duše Cerkve.

To sta dve različni stvari.

Torej, Peter je postavil ogrodje Cerkve, to je bila njegova naloga. Red, pravila, struktura. To vlogo zdaj opravljajo papež, škofje in duhovniki. Ti so kler, kleriki torej, kar pomeni URADNIKI. Enako kot državni uradniki, ki ohranjajo zunanjo strukturo države skozi čas. Poglejmo si karakter Petrovega arhetipa v Cerkvi.

Peter upravnik in omahovalec

1. Peter je prvi javno izjavil prepoznanje Jezusa za Gospoda. Potem pa Ga je najbolj vidno tudi izdal oziroma zavrnil kakršnokoli vez z Njim. Seveda je bila to Božja Volja, da je Peter preživel pogrom in postavil temelje Cerkvi, a ...

2. Peter je naredil prvi razkol v Cerkvi, prvo šizmo: ni mogel prepoznati karizme Pavla – navdihovalca, preroškega teologa po Svetem Duhu. Nastal je prvi razkol med kristjani-Judi in kristjani-ne-Judi, 'pogani'. Zaradi tega je Pavel Petra odločno opomnil, KLIKNI.

  

Posledično je prišlo do Jeruzalemskega koncila, okoli leta 50, kjer se je prva Cerkev razdelila, na 'pavlince', ki so Evangelij širili 'neobrezanim', ter 'petrince', ki so ostali, da ga širijo Judom, 'obrezanim', Judom torej.

3. Peter pravzaprav povsem izgine iz Zgodbe po tistem čudežnem pobegu iz ječe, ko mu je angel snel okove in odpiral vrata. Zelo povedno je tole:

Peter je še kar naprej trkal. Ko so nazadnje le odprli, so ga zagledali in osupnili. Z roko jim je dal znamenje, naj bodo tiho, in povedal jim je, kako ga je Gospod rešil iz ječe. »Sporočite to Jakobu in bratom!« je naročil, nato pa odšel in odpotoval v drug kraj.

Kam je odšel, ne vemo, a s Petrom je bilo odtlej bolj kot ne konec, če se ne motim. Niti v Apd niti v pismu Rimljanom ni o njegovem bivanju v Rimu ničesar.  Ali o smrti in grobu. Nanovo so ga 'odkrili' šele kakšne dva ali tri stoletja pozneje, iz potrebe, ko so videli, da Cerkvi primanjkuje osnovne zgradbe, sicer se bo od 'samih Navdihov po Duhu', sesula.

4. Nastala je legenda, da je bil križan z glavo navzdol, in tudi papežev prestol v Vatikanu ima podobo navzdol obrnjenega križa, kar nekateri neumneži smatrajo kot znamenje satana: 

To je zelo ganljiva zgodba o Petrovem križanju z glavo navzdol, istočasno pa obrnjen križ kaže na arhetip papeževanja: marsikdaj mora Nauk obrniti na glavo, in Jezusa zakriti v blato, da se Cerkev lahko prebija naprej skozi čas. 

Seveda pa iščoče duše s tem ne morejo biti srečne. Eno je lonec (Peter), drugo pa Duh (Pavel), ki brbota v njem. 

  

Kaj smo se naučili?

Kot vidimo, znotraj vesoljne Nebeške Cerkve obstajajo različne karizme. Npr. Peter-upravnik zgradbe, Pavel-navdihovalec, Janez-bhakta …

Seveda je najvišji po transcendentnem rangu tisti, ki Ljubi Gospoda in Gospod Ljubi njega nazaj, to je biti čisti Gospodov bhakta. Kot je bil sveti Janez, zato mu je bilo dano Spoznati največ.

Sveti Pavel je bil 'vršanje Duha', prerok v smislu jedra teologije, genij razločevanja duhov in navdihovanja.

Sveti Peter pa je bil upravnik te zgradbe, imenovane prva Cerkev.

V čem je problem papeža?

Je v tem, da med temi karakterji vedno vlada antagonizem, nasprotovanje in dokajšnje nerazumevanje, ker so to trije različni nivoji spoznanja Nauka. Problem je, da je Cerkev iz papeževe upravniške vloge naredila absolutno vlogo, ko papež postane domala Jezus Kristus, čeprav, kot smo videli, Peter temu nivoju ni dorasel, to ni bila njegova vloga.

Začela so se tisočletja 'prerivanj' med klerom in svetniki. Kler je skoraj vedno mučil svetnike iz lastne družine. Ves kler skupaj je Peter, a zdaj nam je jasno, da kljub temu, da si je kler vzel vodilno vlogo v vsem, sploh ni sposoben slediti 'vršanjem Duha', ker to ni njihova vloga. Kler je lonec. Kaj pa Živa Voda v njem?

Iz povzetega spoznamo, da razkoli Cerkve niso bili brez podlage. Tudi luteranstvo izvira iz te tragedije postavljanja papeža na mesto, ki mu ne more pripadati. Kajti papež mora biti glava Cerkve in poglavar, mora pa se pokoravati preverjenim svetnikom-Gospodovim bhaktam. Če pa je Cerkev le-te dala vstran in jih raje zaje..va, nastane problem: delo navdihovalca opravlja potujoči papež, a temu njegova duša ni dorasla. Potujoč mora biti Pavel, ne Peter. Tudi zato je prvi Peter nekje 'obsedel' in na vrsto sta prišla Pavel in Janez Najsvetejši. 

Zaradi takšne neuravnotežene razporeditve sil znotraj Cerkve, se bodo odhodi navdihnjencev od Cerkve nadaljevali, duhovnikov pa bo vse manj. Kajti težko vzpostavljeno ravnotežje med različnimi karizmami se sploh ne da več vzpostaviti. Začasno je to uspelo papežu Pavlu II., ki je nedvomno sklanjal glavo pred mnogimi svetniki, jih obiskoval,  častil, prosil za blagoslov ter jih podpiral in ustoličeval na oltar javne svetosti. Od modernejših svetnikov so bili to pater Pij, Mati Terezija in Favstina Kowalska Najsvetejša. 

Ampak, kler v glavnem zametuje aktualne svetniške duše. Tudi zato je naš sv. Baraga ušel iz Metlike v Ameriko. No, svetnik pa še sedaj ni, ker naša Cerkev ni poskrbela za to, ker je pretirano klerična. Zato nima Slovenija niti enega svetnika. Smo torej demonski narod?

Današnji papež

Današnji papež prosi molitve zase običajen izgubljeni folk. Je obiskal katere svetnike, svetniške duše, in povil kolena pred njimi? Jih občudoval? Se učil od njih? Jih oznanjal? Se kaj naučil od svetega Frančiška? Sveti Frančišek je imel Janezovo karizmo, delo z ubogimi je bilo le služba, dokler živi na Zemlji. Enako Favstina Kowalska. Zato se papež od njega ne more kaj dosti naučiti, karizme so si neskladne. V tem je problem, kajti sv. Frančišek je zapustil svoje sobrate in jokal od groze: ''Ljubezen ni ljubljena, Ljubezen ni ljubljena!!!'' S tem je dokazal, da nima karizme Petra-klerika, ampak Jezusovega najbližjega bhakte: Janeza Najsvetejšega.

Posledice

Nikakršnega dvoma ni, da bodo naslednja desetletja, morda pet-njih, morda sedem, prinesla enormno KLANJE v Evropi. In če bo imel kdo dovolj razuma za analizo, bo spoznal, da je seme tega zla sejano danes, z levičarsko-merklovsko-papeževim odpiranjem meja, druženjem s komerkoli (demoni) in potvarjanjem Nauka. Govorjenjem, da je Koran enakovreden Evangeliju. DANES se uči lažna ljubezen, ki pa ni Očetova. Kot se lahko v Sloveniji zahvalimo tudi lažni ljubezni gospode Tonina, Zidanška in Cerkve, da smo zdaj v mrliškem političnem pat-položaju, ki lahko na oblast pripelje čistokrvno levico, da nadaljuje uničenje naroda,

je enako s travmo Cerkve, ki je vse karizme dala v papeževo vlogo, kar pa je projekt: nemogoče.

Gospod je pripravljen ostati v blatu, da bi Njegovi otroci ostali živi v tem demonskem svetu; in Njegovi otroci so pripravljeni pustiti Ga v blatu, in Ga le skrivaj priznavati, kot mi petrinci v sanjah. Sicer Ga priznavajo, živijo pa po demonsko in se vlačugajo z demoni. Temu potem rečejo: 'ljubezen po Jezusovo'. A to pomeni mazati Ga z lastnim blatom.

Vendar te sanje k sreči niso bile moje sanje, ker to ni moja karizma. To je karizma klera. Dano mi je bilo, da jo končno doumem do konca. Zato sem sam Gospoda dvignil iz blata, da je zasijal, čeprav je bilo to proti Njegovi Volji. A oba veva, da je bila to le preizkušnja, ali sem klerik ali Pavel ali Janez. Klerik Gospoda pusti v blatu, govori pa o ljubezni do sveta in demonov. Navdihovalec hodi po robu prepada, ko kliče svetu, kar piha skozenj. Bhakta pa objema Gospodove noge, Gospodova stopala mu vedno stojijo na lastnem srcu. Zato je ogenj Življenja v njem.

A Gospodovih bhakt nihče ne posluša, samo črne pse skušajo spuščati nadenj, sebi v pogubo. Je pa res, da včasih kakšnega bhakto zanese, da bi tudi klerikom kaj dal od Gospodove sladkosti, a to ni mogoče, ker so srečni v svoji kamniti Hiši. Sveta sestra Favstinka Najsvetejša, Dnevnik 537, za redovno sestro stroge klavzure napiše: 

Biti mora med nebesi in Zemljo in neprestano prositi Boga Usmiljenja za svet, za moč duhovnikom, da bi njihove besede ne izzvenele prazno in da bi sami mogli vztrajati v tem nepojmljivem dostojanstvu - čeprav ogroženi - brez vsakega madeža.

Tudi kleriki so tu: med nebesi in Zemljo, zato hudo zmedeni, in če niso iz vsega srca in brez zavisti naklonjeni  navdihovalcem po Duhu, postanejo sami gojišče svetovnega zla. 

To je Kristusov Evangelij. Usmiljenja, Gospod!

Hitim, slovnične napake popravljam kasneje. Pa Bog z vsemi. 

87. Katere so tri stopnje izpolnjevanja

Božje Volje

(in s tem stopnjevanja Božje bližine v nas)

 Gospod je Kruh in daje kruh Svojim predanim.

Slika: splet

5.8.2018, nedelja.

Najprej opozorilce bralcem, ki so resni glede iskanja Boga:

Boga ni moč najti brez truda, da bi se Ga naučili Ljubiti.

Vera sama ni dovolj, ker je prešibka. Ta trud pa potrebuje Znanje, ki ga dobimo od svetnikov, ki so Ljubili Boga in to tudi jasno izražali in tako živeli. Današnja Cerkev o tem Znanju ne pove nič, ker skoraj nič več ne ve. To ji je storil hudi duh, ker je začela živeti v lagodju in vsegliharstvu moderne dobe. Ljubijo se z levičarji in muslimani, z Gospodom pa ne. To je problem, ki pa se ga še ne zaveda. 

Šele ko je ta pogoj poskusov Ljubezni izpolnjen, in človek sreča Gospoda, ker ga Gospod obišče, taka oseba preneha biti verski hinavec, ki nekaj govori, drugo pa dela. Pred tem pa se vrstijo veliki grehi, celo v vrhovih Cerkve. Od takih grešnikov se ne more nihče naučiti ničesar nujnega na Poti s Kristusom. Zato se pameten iskalec umakne stran od njih, kajti 'slaba družba je okužba'.

A prav zaradi tega Gospod kdaj koga obišče, da bi ta oseba RAZLOŽILA Nauk na način, ki ga lahko razume ta čas.

Vendar se vedno najdejo in se bodo našli kleriki, ki take ljudi obsodijo herezij, in začno proti njim kuhati zarote in mučenja. To so kleriki znotraj Cerkve, ki so do Božjih slug hujši od nevernih. Njih glavna lastnost je:

Njihovi očetje in dedje so preganjali preroke, in tudi oni jih želijo preganjati.

Ko boste torej srečali Gospoda, in govorili o Njem, se pripravite na preganjanja s strani Cerkvene inkvizicije, ki pa ni prava, zdrava inkvizicija, ampak je pravzaprav demonsko gnezdo. Zaradi tega sveta Favstina Kowalska ni govorila o teh stvareh niti najbližjim, pa še to, kar je morala povedati in zapisati po Jezusovem naročilu, jo je spravljalo v hude muke, ogovarjanja, zavist in zlobo s strani so-kristjanov.

A tisti v mondurah Cerkve, ki služijo hudemu duhu, naj bodo previdni: kdor Njegovemu predanemu slugi samo slabo misel nakloni, nima več izhoda iz pekla, v katerega je sam skočil. Poglejmo dobrega papeža Frančiška, ki se je posmehoval Medžugorskim vidcem; ateistu in komunistu v intervjuju pa rekel, da pekel ne obstaja in da se nespokorjene duše kar 'razblinijo' - sami poglejte, v kakšnih mukah se zdaj nahaja njegovo poslanstvo in duša. Novodobna teologija torej prinaša smrt njenim izumiteljem, ki so pozabili na Pot apostolov in svetih očakov in patriarhov. Živi Nauk se skozi čas ne spreminja, vedno je enak, in prav zato je to Božji Nauk. Kar pa spreminjajo z levo roko, ni Božji Nauk, ampak nekaj drugega.

Potrebno je torej začeti od začetka, vsakdo od nas, in se Nauka učiti takšnega, kakršen je, in ne kakršnega bi mi imeli radi.

Zdaj pa si poglejmo glavno jed današnjega zapisa.

Tri stopnje izpolnjevanja Božje Volje = tri stopnje notranjega Miru

Sveta sestra Favstina Kowalska, Gospodova večna Žena, je v D. 444 zapisala nekaj, kar obolela mati Cerkev ve žal samo še v teoriji:

Ta duhovnik me je poučil, da so pri izpolnjevanju Božje volje tri stopnje:

- Prva je v tem, da človek izpolnjuje vse, kar je na zunaj določeno z zapovedmi in zakoni.

- Druga stopnja je v tem, da človek sledi notranjim Navdihom in jih uresničuje.

- Tretja stopnja je v tem, da človek, predan Božji volji, pušča svobodo Bogu, da z njim razpolaga in ravna po Svoji volji - da je poslušno orodje v Božji roki.  

Kratka razlaga teh stopenj

Prva stopnja je torej NUJNOST prisotnosti zdrave Cerkve. Cerkev je kot porodnišnica, vrtec in osnovna šola. Če je Cerkev zdrava, nudi pravilno versko vzgojo, ki se potem prelevi v osebno zglednost in moralno krepost. Cerkev, če ni pohabljena s pohabljenimi razlagami Evangelija, mladega človeka nauči urejenosti, molitve, osnov Nauka, sodelovanja v občestvu; duše poveže s svetniki, sveto Materjo, Gospodom Jezusom, in Očeta predstavi kot ljubečega. To je torej prva stopnja izpolnjevanja Božje Volje:

Uči se misliti Name in Me spoznavaj!

To je stopnja spodobnih duhovnikov in večine škofov, razen tistih, ki sodelujejo s kriminalom ali ga prikrivajo. Je najnižja spodobna stopnja izpolnjevanja Božje volje. Lahko bi ji rekli MEHANSKO služenje Bogu z učenjem predvsem zunanjih (vidnih) oblik in ritualov.

Druga stopnja izpolnjevanja Božje volje pa je za večino vernikov in Cerkve že hudo visok prag: Bogu služiti tako, da neomajno in pogumno slediš Navdihom Svetega Duha.

Tu pa pride do problema v tesnih skupnostih, kot je Cerkev, kjer je en ogromen kup grešnih ljudi, ki nenehno vohljajo, kateri med njimi ima kak Navdih, da bi ta Navdih v "duhu Svetega pisma" zatolkli v nulo. Enako se dogaja v zaprtih homogenih skupnostih, kot so kakšne otoške države, npr. pri Japoncih. Takrat je vsakršna individualnost in navdihnjenost prepoznana kot histerija, norost, gnoza, pelagijanstvo, herezija, lažno preroštvo … So pa - neverjetno - dovoljene potvorbe Nauka po nekih osebnih 'navdihih'. 

Zaradi tega čudnega imunskega sistema, ki je premočan na Božje Navdihe, 

imamo v današnji dobi kler s škofi, ki ne sledijo več Svetega Duha, zato začne Cerkev v hipu s samo-gnitjem. Ko v neki deželi ni niti enega posvečenega, škofa, ki bi imel pogum sprejeti Navdih, potem dobimo propadajočo Slovenijo.

Zakaj torej do tega pride? Ker se je izpolnjevanje Božje volje ustavilo v MEHANSKI, šolski fazi, razvoja naprej pa ni. To je kot da bi jabloček na drevesu vedno ostal majhen, trd, kisel in zelen.

Zaradi tega problema skrajne samo-cenzure, katera pa ne deluje na drugi strani in zato DOVOLJUJE svobodno potvarjanje Nauka, hudi duh poskrbi, da se zgodi ravno obratno od sicer potrebne zdrave cenzure:

Zatirajo Živi Nauk in Duha,

dopuščajo pa širjenje lažnih oblik Nauka,

ki jih pobirajo z vseh koncev in vetrov (npr. luteranstva),

ali pa se jih kar sami – iz lagodja - izmislijo.

A glede luteranstva moramo biti pravični: tisti del, ko sprejema Navdihe Svetega Duha, je pri njih najmočnejši. Najbolj grešni pa so v prepoznavanju naših svetnikov za demone, in Jezusove Matere za 'navadno žensko'.

Tako do tretje stopnje sploh ne pride. Tretja stopnja izpolnjevanja Gospodove volje  je stopnja svetnikov: popolnoma se dajo na razpolago Gospodu, ne glede na to, koliko jih to stane. Saj Gospod itak vse sto-krat, tisoč-krat povrne vse, kar nam pred tem odvzame.

Duše na tej stopnji so seveda še vedno samostojne v svoji poklicanosti, osebni karizmi (obliki) Služenja, a se vedno posvetujejo z Gospodom, in potem spoštujejo Njegovo usmeritev. Zaradi tega so vedno tesno ob Jezusu in On je tesno ob Njih. O vsem se pogovorita, in eden drugemu pomagata z vso močjo srca, duše, mišljenja in telesa.

Včasih, ko so bili v Cerkvi še svetniški duhovniki, in če je duša to potrebovala (ker je bila npr. klerik), ji je Gospod odgovarjal skozi usta spovednika in duhovnega vodnika, kar pa je dandanes zelo zelo težko, saj se z večino župnikov ne moremo več pogovoriti drugega kot o prispevku cerkvi in o žlahti. 

Zaključek  

Duhovščina in vsi ostali delavci Cerkve, in verniki, v današnjem času še do mehanske vere težko pridemo, kaj šele, da bi poslušali Navdihe Duha. Tu je najtežja stvar RAZLOČITI navdihe Duha od navdihov osebe ali nekega zemeljskega duha ali satana. A to je težko le za današnjo duhovščino, sicer pa ni težko:

- pravi Navdihi imajo v sebi Moč, ki ne presahne nikoli,

- imajo v sebi veselje in goreče srce,

- ki se čuti kot velik Mir v duši.

- In pravi Navdihi kričijo svetu o Gospodovi Dobroti, Slavi in Pravičnosti.

Kje je danes kak tak duhovnik? Najbrž je, a ga ni videti. O vsem mogočem pisarijo in govorijo, le o Ljubezni do Boga ne morejo niti 'zucniti'. Če pa kdo govori o njej, jim je takoj skrajno sumljiv. 

Žalostno, zares. 

Pravi Navdihi, ki so od Svetega, vedno služijo le širjenju Gospodove Slave, in pravi navdahnjenci nikoli ne zahtevajo plačila za svoje Božje delo, saj Gospod skrbi zanje.  Mehanski kler, kot smo dokazali prejšnje dni, pa želi prodati vse, še avdio-zapise Svetega pisma zakodirajo, včasih bi še hostijo radi prodali, in od vseh uslug vedno pričakujejo tudi denar.

Kar pa seveda ni primer pri Božjih dušah, ki so resnične: vse dajejo brezplačno, saj jih Gospod oskrbuje, dokler jih potrebuje, in današnji Evangelij govori (Jn 6,27):

»Ne delajte za jed, ki mine,

temveč za jed, ki ostane za večno Življenje

in vam jo bo dal Sin človekov.«

in:

Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak Moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« 

Tedaj so Mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k Meni, gotovo ne bo lačen, in kdor Vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«

Logičen koan, ki prihaja iz te Besede, sprašuje:

Zakaj je torej duhovščina vedno lačna NEČESA, zakaj se mora trapiti za denarjem, zakaj Cerkev usiha kot cvetlica v puščavi? Mar je Gospod ne hrani dovolj obilno?? In zakaj je ne?

Ker ni svetosti. Kdor ostaja na ravni mehanske vere, bo živel le še od Gospodovih drobtin in klicanja iz dna vic: ''Gospod, malo več Luči!''

To je Kristusov Evangelij današnjega življenja. Hvala tebi Mili-Sveti!