90. Poučevanje hudiča

Znamenje naše resnične Identitete. 

Rišite ga povsod tam, kjer posvetne in Vatikanske oblasti

ne dovolijo obešanja križev. 

Več: KLIKNI

20.8.2018, ponedeljek.

Ko sem zjutraj odprl vrata, ker je nekaj ropotalo pred njimi, je bilo pred mano kup vrabcev, kar je za ta čas nenavadno. Takoj so odprhutali, in pomislil sem, od kod beseda ''vrabec''? Postalo mi je jasno, da je bil to za kmete vragec, mali vrag, ki jim je delal škodo v žitju. Dogodek sem razumel kot znamenje.

Ob jutranjem preletu novic pa sem naletel na tale izdelek, ki je vražje komandiranje materi Cerkvi, kako naj deluje, misli in živi. Eden od malih vragcov ji piše:

 https://www.portalplus.si/2855/o-katoliski-cerkvi-in-pedofiliji/

Ta zapis je klasično 'rdeči': nekaj resnice, potem pa kup potvarjanj in preusmerjanj vode na HUDIČEV mlin. Iz vseh vetrov so pobrani očitki naši betežni Slovenski katoliški Cerkvi (kaj pa protestantska, ki je tradicionalna volilna trdnjava levakov, pa pravoslavna tudi - o njiju pa nič, oj ti vragec?). Pisec ne loči težav od vrline; Frančiškove zdrse, ki služijo kot Očetova skušnjava in opomin katolikom, naj strnejo proti-islamske vrste, pa povzdiguje kot najvišje merodajne. Njegova slika katoliške Cerkve je, naj bo to kastrirana ustanova, tudi politično kastrirana, odprta za vse grehe vseh hudičev sveta, saj se spomnite znane parole iz naslovnice Dela: ''Vsi hudiči sveta, združite se!''

Takšno pisanje je povsem drugačno od sinovske kritike Cerkve, kot jo izvajamo tisti, ki Cerkev vseeno Ljubimo, in ji želimo več pravega Evangelija, v katerega spada tudi epizoda, v kateri Jezus splete bič, in razžene pokvarjene trgovce (levake) iz templja, z voli, ovcami, golobi in kurami vred: KLIKNI.

 Pa še v živo; traja le dve minutki.

Papež Frančišek je bil videti, da bo on tisti, ki bo očistil Cerkvene hleve, a je čas pokazal, da je le to, kar so volivci želeli, ne pa to, kar je celoten Jezus, kar bi nam Oče rad dal. Bog Oče je Frančiška za papeža poslal zato, da nam je ta možak v skušnjavo. Pridiga delen in prirejen evangelij, primeren za ateiste, kakršen je pisec zgornjega vrabčjega izdelka. Kajti, ko ateisti začno hvaliti škofa in papeža, to pomeni, da sta se jim PRIBLIŽALA, kar pa je možno le, če sta se na nek način ODDALJILA OD EVANGELIJA. To je petrinsko, o čemer smo že pisali, in Cerkvi moramo dopustiti to manipulacijo v dobro vrabčjih duš, seveda v nekih zdravih okvirih. Če pa gre preko teh meja, sama postane vrabec.

V čem je jedrni problem Cerkve?

Ta je povsem preprost, če bo pater Marko tole pisanje prevedel dobremu papežu, strašnemu Atili. Gospod pravi:

Ali poslušaš Moje glasnike,

ki Me poznajo iz srca v srce in iz obličja v obličje;

ali pa boš moral poslušati Luciferjeve poduke.

Vmesne poti NI.

Zato ima vrabčji avtor, glasnik ateističnih podučevalcev Cerkve, seveda prav, ko trdi, da velik del Cerkvenih ljudi služi hudim duhovom, a je v zmoti, ko jih spodbuja, da bi služili satanu osebno.

Drugi jedrni problem Cerkve je ravno obraten od vrabčjih predlogov, da naj bo v njej čim več levičarskih krščencev. Kdor trdi to, je lahko krščen, a je v duši ateist. Po Očetovem Nauku pa je ateist = demon.

Imamo torej cel kup levičarjev znotraj slovenske Cerkvene klergije (kaj šele občinstva), ki so na poti demonov, ker na volitvah že 80 let volijo ljudi, ki so morda krščeni, delujejo pa pravzaprav proti širjenju Evangelija in so zajedljivi do Cerkve na vražji način, ne na sinovskega.

Kdor je klerik, ki voli levico že 80 let, pa je seveda od hudega duha, ker vsak vernik bi moral biti po svoji dušni naravi vsaj malo desni, torej konzervativen, kajti le na tak način se lahko Nauk neokrnjeno vzdržuje skozi čas in prostor.

Cerkev pa je, žal, skupaj s papežem Frančiškom-Atilo (muslimanskim papežem, kot ga imenujejo), vse bolj vrabčja, vse bolj leva, da bi se ja vsaj malo približala ateistom in jim rešila zablodele duše. Pri tem pa se ji dogaja kot tistemu reševalcu iz vode, ki utapljajočega rešuje, a zaradi neprevidnosti še sam postane utapljajoči. To se Cerkvi dogaja iz istega vzroka: če se OBJEMAŠ z utapljajočimi, boš tudi sam utapljajoči.

Kaj se takrat zgodi: v vodo na pomoč poskačejo še drugi utapljajoči se, in vsi skupaj utonejo. Duše se jim pogreznejo v brezno mraka.

Zaključek

Definitivno se naša betežna Cerkev utaplja. To je jasno izrazil že kardinal Alois Ratzinger, kasnejši papež Benedikt XVI., na pogrebu svetega Janeza Pavla II. Izjavil je, da se ta ladja, Cerkev, potaplja. S papežem Frančiškom se potaplja še globlje in globlje, in se s tem očiščuje, kajti vsaj ena Cerkvena 'sekta' bo ostala, ki bo obdržala celoten, Živi Nauk, Evangelij Jezusov in njega nadaljevanje: bhakti (Bog-Ti), Ljubezen do Gospoda in z Njim.

Vse dotlej se bo utapljanje Cerkve v posvetnem svetu nadaljevalo, nasvete pa jim bodo delili krščeni in nekrščeni vragci, z namenom, da bi vsi skupaj utonili v ognju vic in pekla, ter tam spoznali še Mohameda, Lutra in vse znane velike rdeče vrabce.

Nujnost

Cerkev-mati mora nujno iz sebe poroditi samo jedro same sebe, to je BOJ, boj z demonstvom sveta. Boj, ne glede na mučeništvo. To je edina naloga Cerkve, poleg nekaj petrinskega prilagajanja svetu in času.

Zato je ravno obratno res od zgornjega vrabčjega pamfleta: SRAMUJE naj se strupenih potuhnjenih levičarjev znotraj same sebe, hinavskih vernikov; izganja naj demone, podpira naj pravične, rešuje naj nedolžne, oblači naj nage, zavrne naj lažnive, in glasno naj kriči Ljubezen do Odrešenika, ki je Jezus Kristus.
Dvigne naj svoj proti-demonski prapor s križem, kot so to storili naši očaki; iz svojih vrst naj privede svetega škofa, ki bo to ljudstvo spet zbudil, ne glede na ceno.

Zbere naj se pod Znamenjem, ki edino rešuje duše (glej naslovno sliko zgoraj). 

Vzor je zeloooo blizu: Poljska je bila še bolj komunistično sesuta, kot smo danes mi, a nekega dne jo je obiskal samo en svetniški Poljak, že kardinal, in vse se je spremenilo v trenutku: Poljaki so postali steber obrambe katoliške vere, domovine in Evrope. Kdo da je bil ta človek? Poglejte si to svetost, tega najnižjega slugo svete Favstine Najsvetejše, Jezusove večne Žene:

 DEVET DNI, KI SO SPREMENILI SVET

  

K takim svetniškim škofom naj kličejo krščeni vrabci v svojih spisih, če želijo res dobro svoji duši, narodu in Cerkvi. Kdor kritizira Cerkev, ker je tega res vredna, a istočasno ne časti na ves glas Gospoda Jezusa in Njegovega svetnika; če ne časti svetnikovega osebnega sluge nuncija nadškofa Januša, naj zase ve, da je demon, in da ga nihče ne jemlje resno, razen tisti, ki so ga poslali: taČrni in njegovi bedni sužnji.

Slava Bogu na višavah in na Zemlji Mir ljudem, ki so Mu po volji.