86. Želja,
biti najboljši na svetu, je od Boga
Popolnost
31.7.2018, torek, prišli res vroči dnevi.
Danes bomo pisali o moči želje po biti najboljši. K temu so me spodbudila pisanja o našem tigru iz Kisovca,
kolesarju Primožu Rogliču.
Namreč, že vse življenje opažam, da samo ljudje, ki želijo
biti najboljši v državi, Evropi ali na vsem svetu, zares postanejo zelo uspešni
v svoji poklicanosti. Poglejmo si, kaj o tem pove duhovna Znanost. Najprej bomo
v slabo voljo spravili prenapete, a neuke hiper-učene teologe in enostranske
kristjane.
Kaj o prvenstvu
v nečem pove Bhagavad-gita
Kratek uvodek:
Ta sveta Knjiga je le delček
indijskih Ved, a je njih krona, oziroma uvod v najvišja dva dela
Znanosti o Ljubezni do Boga, bhaktija. V tej knjigi, ki je nekaj tisoč let starejša
od Svetega pisma, že lahko zaznavamo Znanost
Ljubezni med Bogom in Njegovo predano dušo. Pisana je v dveh oblikah: originalni,
ki daje jasno spoznati ljubeč Odnos med Bogom in Njegovim prijateljem oz.
služabnikom, potem pa obstaja še potvorjena Šankarjeva varianta,
napisana za ateiste, ki še ne zmorejo Boga sprejemati kot Osebo. Seveda je
katoliška teologija v svoji borbeni izvedbi brala samo drugo varianto, da je
lahko sekala po hinduizmu, češ da je to panteizem, vseboštvo. Podla
taktika, ni kaj, a s smrtonosnimi posledicami: Cerkev je nesposobna zaznati
Znanost svoje lastne Prve Zapovedi:
Ljubi
Gospoda, svojega Boga,
z vsem, kar si!
To jim
je karmična kazen, ki ji sledi pristanek večine klerikov v turobnih vicah.
Zdaj pa si poglejmo nekaj izjav Gospoda Svojemu prijatelju
in služabniku Ardžuni. Kot bomo videli, je
vse, kar je najlepše, najmočnejše in najvišje, vedno On, Gospod. Takole
pravi (izbral sem bralcem poznane stvari):
- med
duhovnimi strogostmi Sem recitiranje Božjega Imena,
- med
negibnimi stvarmi Sem Himalaja,
- med
ljudmi Sem kralj,
- med
raznimi orožji Sem strela,
- med
uničevalci Sem čas,
- med
zvermi Sem lev,
- med
očiščujočimi silami Sem veter,
- med
rekami Sem Ganges,
- med
črkami Sem A,
- med
letnimi časi Sem cvetoča pomlad,
- Sem
moč močnih,
- med
sredstvi za zatiranje nezakonitosti Sem kazen,
- in
Sem moralnost tistih, ki si prizadevajo za zmago,
- molk
skrivnostnega Sem in modrost modrih.
- Sem
seme vsega, kar obstaja,
- Mojim
božanskim pojavnim oblikam ni konca;
- Vedi,
da vse, kar je mogočno, lepo in čudežno, izvira zgolj iz iskre Mojega
veličastja.
Logika, ki
izvira iz tega
Katera je največja Cerkev na svetu? To je katoliška
Cerkev. Beseda 'katoliška' pomeni: VESOLJNA. Torej ne samo zemeljska, ampak
tudi transcendentna, duhovna, tista od Božjega Kraljestva. Če sprejmemo ta dva
dejstva: da je največja in da je vse,
kar je največje, neposredna pojavnost
Boga,
ne moremo ubežati resnici, da
je poglavar te Cerkve, papež, prav tako pojavnost Boga osebno. To nam torej
potrjuje tudi Bhagavad-gita. Zato moramo svojo srečnost ali nesrečnost glede
aktualnega papeža pač sprejeti, da nismo v nasprotju z Božjo Voljo. Seveda pa,
ko pride na 'Petrov prestol' 'muslimanski papež', papež za ateiste, takrat pač ne
potrebujemo poslušati njegovih naukov za ateiste oziroma krščene ateiste, ampak
se v notranjosti svoje duše trdno držati kompletnega Nauka.
Ker Gita pove, da je Gospod tisto naj-naj tako v svetu
Njegovega duhovnega Kraljestva, kot tudi v svetu vmes - svetu polbogov in
demonov - ter tudi v vidnem, materialnem svetu, ne moremo ubežati dejstvu,
da kadarkoli kak čuden človek želi biti
najboljši na svetu,
najboljši na svetu,
to prihaja iz nečesa Božjega v njem.
Zdaj pa
opazujte
Opazujte svet. Na TV boste videli kakega fanta, ki v
nekaj sekundah sestavi Rubikovo kocko. Ko ga vprašajo, zakaj je tako dober in
zakaj je dobil tako drugačne prste, se samo nasmeje: ''Želim biti najboljši na svetu!''
In če bi o tem povprašali kakšnega gospoda Boscarola
(Pipistrel), bi vam zagotovo povedal enako.
In če gledamo kakšno oddajo o kmetih, vinarjih ali
klobasarjih, ki so med najboljšimi, vam povedo enako željo: biti najboljši na
svetu.
Zagotovo bi vam enako povedala tudi Ronaldo in Messi.
In tudi naš kolesarski tiger Primož, ima to močno željo že
od mladosti. Zato je bil, mimogrede, že mladinski svetovni prvak v skokih! Zdaj
pa je med najboljšimi kolesarji na svetu. Želi pa biti še boljši.
Včasih me kar pretrese, ko poslušam to željo pri mnogih
ljudeh, četudi jim kaj takega ne bi nikoli pripisal. Recimo, to pove kak mlad
perspektiven kmet, ali celo stari čebelar, ko ga vprašaš, zakaj s svojimi
stotimi panji pobira toliko medu, kot večina drugih z dvestotimi ali več? Želi
jih 'nažgati', a tega seveda nihče ne ve.
Skušam se nalesti te njihove Želje, a nekako ne gre:
nikoli nisem želel biti boljši od drugih v tolikšni meri, raje sem vedno boljši
od samega sebe, če je to sploh možno. A očitno sem prav zato taka ničla od Gospodovega
bhakte, da je vseeno, tudi če ne bi nikdar živel, se mi zdi. No, zame ni
vseeno, je pa za svet.
Kako pa je pri
svetnikih?
Zdaj pa lahko do izraza pridejo šolanci teološki, ki
poznajo stotine svetnikov, a nobenega osebno. Sam bom govoril samo o enem od
tistih dveh ali treh, ki jih poznam zelo osebno: o sveti Favstini Kowalski. Ona
je kriva, da tistih posvetnih želja zgoraj naštetih nisem zavrnil kot 'boj
semenčic, katera bo prišla prva', kar je seveda samo naravni nagon. Mislil sem namreč, da duhovne duše ne
stremijo k takemu prvenstvu, popolnosti. Pa sem se motil.
Sveta sestra Favstina Kowalska Najsvetejša je v svojem
Dnevniku zapisala mnogo izlivov Ljubezni do Boga, a morda najpretresljivejša je
njena Želja, ki jo izrazi v D. 1372:
''Moj
Jezus, Ti veš, da sem že od najzgodnejših let želela postati velika svetnica,
to je, želela sem Te Ljubiti s tako veliko Ljubeznijo, s kakršno Te do zdaj še
nobena oseba ni Ljubila. Na začetku so bile to moje skrite želje, za katere je
vedel samo Jezus. Danes jih moje srce ne more več zadržati v sebi, vsemu svetu
bi želela vzklikati: »Ljubite Boga, ker je dober in je veliko Njegovo Usmiljenje!«''
Berite še to (745):
''Žge
me hrepenenje po reševanju duš; tekam po vsem
svetu počez in vzdolž in se spuščam do njegovih skrajnih meja, do najbolj
daljnih prostorov, da bi reševala duše. To delam z molitvijo in z žrtvijo. Želim,
da bi vsaka duša slavila Božje Usmiljenje, saj vsakdo izkuša učinek tega Usmiljenja.
Svetniki v nebesih slavijo Gospodovo Usmiljenje, jaz ga želim slaviti že tu na
Zemlji in širiti Njegovo čast, tako kakor Bog pričakuje od mene.''
In to (težko mi je tole pisati, ker slabo vidim
tipkovnico - od solza):
''Kdor
se hoče naučiti iskrene ponižnosti, naj premišljuje Jezusovo trpljenje. Ko
premišljujem Jezusovo trpljenje, se mi razjasni veliko stvari, ki jih prej
nisem mogla razumeti. Hočem Ti biti
podobna, Jezus, Tebi, križanemu, izmučenemu, ponižanemu. Jezus, prežemi
mojo dušo in srce s Svojo ponižnostjo. Jezus,
Ljubim Te do norosti, Tebe, izničenega, kakor te prerok opisuje, kot da
bi zaradi velikih bolečin ne mogel prepoznati človeškega lika v Tebi. V takšnem stanju Te, Jezus, Ljubim do
norosti. Večni in neizmerni Bog, kaj je Ljubezen naredila iz Tebe …?''
Vas to ne pretresa?
Kaj smo se naučili: da je vsa prezrta bhakti Znanost o Ljubezni do Gospoda, o čemer
krščanstvo lahko zaenkrat le sanja in špekulira,
ZBRANA, KOT NAJDRAGOCENEJŠI DIAMANT, v Dnevniku svete Favstine
Kowalske.
V njem so dokončne Resnice hoje s Kristusom, a tudi
teologom ni dano, da bi to videli, zakodirana jim je ta Resnica Ljubezni, enako,
kot jim je zakodirana Bhagavad-gita s Šrimad Bhagavatamom in jim je zakodirano
Sveto pismo. Resnično Znanje o Bogu je
dano le Njegovim bhaktam, KI LJUBIJO ''DO NOROSTI''.
Povezava
Želja, biti najboljši, prihaja iz želje:
BITI POPOLN.
Božji Nauk Cerkve nas uči, da nihče ni popoln, samo Bog.
Vsi drugi smo črvi. Kar je res, a je tudi velika slepa pega v Nauku, ki še ne
dojema Znanosti Ljubezni z Gospodom. Kajti popolnost nepopolnih duš-ljudi
seveda obstaja:
Popoln je tisti, ki Boga Ljubi ''do norosti''. Popoln je
bil torej sveti Frančišek Asiški. In popolna je sveta Favstina Kowalska Najsvetejša,
Jezusova večna Žena (ni več Nevesta!).
Bhagavad-gita
kakršna je (svetega Prabhupade
izvedba) v 7.3, pove:
Med tisoči ljudmi si morda le eden
prizadeva za Popolnost; med tistimi, ki so dosegli Popolnost, pa Me komaj kdo
resnično pozna.
Kdor ne Ljubi
Gospoda kot nor, in Mu Služi kot nor, torej ne more Gospoda spoznati niti malo.
Gospod govori, da Ga nihče ne pozna v celoti, kakršen je, a lahko rečemo, da Ga
najvišji angeli v nebesih res ne poznajo (to trdi tudi sv. Favstina), a ona Ga
pozna, kakor Ga celo apostoli ne poznajo. Stopnje svetosti so tudi v nebesih
različne, čeprav je naš nadškof želel trditi obratno, pa se je zmotil.
Želja po 'biti najboljši na
svetu', je torej klic k popolni Popolnosti. K Popolnosti v Bogu in Zveličanju. Vsi
imamo ta klic v sebi, a nekateri ga slišijo bolj, in jim je dano, da ga sledijo
bolj, kot je dano drugim.
Ker pa svetu vlada 'čarovnica maya', Gospodova zavajajoča
materialna energija, ki bitja sili v parjenje ("...in ne vpelji nas v skušnjavo" !!!), ta užitek pa jim lažno predstavlja
kot 'nebeški', bitja ta klic k Popolnosti zaznajo kot željo po neki od
zemeljskih popolnosti. In ljudje se vržejo v izpopolnjevanje zemeljskih
popolnosti/odličnosti. Seveda jim to ne bo prineslo končnega in trajnega miru in zadovoljstva v
duši, ker Mir je samo v Popolnosti Ljubezni do Gospoda. Seveda bodo ti šampioni
doživeli neozdravljive srčne rane, ki so nujne, da Gospodovo Usmiljenje lahko
končno pride v naša srca in nas Odreši. Za večno.
Do takrat pa …
… bomo skušali dosegati zemeljske popolnosti, ki pa jih že zdaj razumemo kot 'ljubezen do nečesa'. Ta ljubezen seveda NI Ljubezen, ampak
je le strast, a ta strast ima v sebi že Božje seme.
Ko se človek enkrat, skozi stoletja življenja duše,
prebije preko vseh teh ovir, in se mu Gospod pride Razodeti, začne tak bhakta
na svet gledati, kot da ves svet išče
Ljubezen z Gospodom, a tega ne ve. In potem nekdo vse življenje poje lepe
pesmi lepim ženskam, a v resnici poje svoje hrepenenje po Materi in Gospodu.
Ja, čarovnica maya je strašna, A SAMI SMO RINILI NA ZEMLJO, ker smo želeli
uživati in sami biti bogovi. Zemlja ni naš dom, naš Dom so nebesa, Zemlja pa je
poboljševalnica za neumne duše.
Do tega spoznanja pa vse, po
čemer hrepenimo, ostaja v zemeljske tarče usmerjeno. A predani Gospodov bhakta tega ne vidi več tako:
umrl je pevec Oliver Dragojević. Vse življenje je pel svoje
hrepenenje. In ko sem včeraj v ušesa ujel eno od njegovih pesmi, me je streslo.
Poje takole:
Cilega
života ja san tija samo nju …
In sem spoznal, da sem tudi sam vse življenje 'sanjal samo
njo': sveto dušo, sveto sestro Favstino, Gospodovo Ženo, glasnico najvišje
Ljubezni do Gospoda. Gospod in Cerkev Favstino predstavljata kot glasnico Jezusovega
brezmejnega Usmiljenja, a je še veliko več od tega:
je glasnica najvišje Ljubezni z Bogom, je dokončana izvedba Prve Božje
Zapovedi, je najčistejša Gospodova bhakta.
Zato naj tisti bhakte, ki se posmehujejo krščanstvu, vzamejo njen Dnevnik v roke in se končno streznijo, sebi v dobro.
Oliverjevo pesem Cesarica lahko torej razumete tudi drugače, po
Božje, ne le po telesno, kot jo poje pevec: duša sanja (hrepeni) po Bogu, a pred
tem sanja (hrepeni) po Njegovi sveti duši, da se lahko nauči Ljubezni do Boga
od nje. Vabljeni k takšnemu poslušanju:
Komu torej pojejo najboljši
pevci? Bogu. Le da tega ne vedo. In h komu stremijo najpopolnejši? H Bogu.
Poglejte si Primoževo desnico:
Bog, v trnju prepoznan.
Ne varajmo se več. Škoda je časa, ker čas je Bog-uničevalec.
Ne zapravljajte življenjske energije in časa, ki sta namenjena iskanju Boga, za
posvetne stvari. To naj delajo le mladi, da se naučijo zbrati vse svoje moči v en sam cilj. Ta cilj pa potem postane Cilj. Naj nam bo sveta Favstina Kowalska zgled nad zgledi.
Ko pišem to, Sta tu, srce gori. Upam, da ste Ju začutili tudi
vi.
Tu pa je Eurosportov film o Primožu Rogliču. Lahko si vklopite angleške podnapise, KLIKNI.
In pa dober tekst o njem, KLIKNI.