- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

četrtek, 12. julij 2018


82. O grešne spovedi strahoti
Kam vodi spoved po hudem duhu.
In o nekom, ki vendarle prihaja.


"Najprej vi, gospod."
splet

 12.7.2018, četrtek, včeraj Hrvati nabili Angleže. Ala jim vera.  

Hvala za hudo vprašanje, lidija:

»Te pa naprošam za pojasnilo po Duhu, kaj se pa npr. dogaja duhovnikom, ki dajejo na lahko odveze ljudem, ki se ne pokesajo oz. opravijo pokore? Tudi oni plačujejo potem za takšnega grešnika?«

Takšni duhovniki ne poznajo Gospoda iz srca v srce, to so neodrešeni duhovniki. Zato so malomarni. Pa poglejmo, kaj se dogaja na nevidni ravni, ki pa je duhovnim očem vidna:

Dušni dolg, ki teži duše, in se nabira takoj, ko pozabljamo Ljubiti Gospoda, je kot vreča krompirja na taki duši. Večji ko je, težji je, in človeka počasi prisili v neumnosti, popivanje ali pa - k spovedi. Samo bistvo svete spovedi je odvzem tega bremena duši, človeku. In šele, ko je tako razbremenjena, je evharistija v podobi kruha, svete hostije, smiselna. Ker tako razbremenjena duša čuti veselje, nekaj Žive vode je planilo vanjo, in tako lahko sprejme Gospoda, ki je kruh. Juhuhuuuuu!

Če pa tega postopka ni, torej dvojne evharistije, ker je že spoved/pokora slaba, potem je vsa katoliška vera samo še folklora in iz nje prihajajo hinavski politiki in kleriki, narod pa je demonski.

Duhovnik, ki na lahko deli odvezo za večje in velike grehe, je lahko le dveh vrst: ali je velik svetnik, ki bo po odhodu iz spovednice sebe ŽRTVOVAL za to dušo, zato bo izvajal neko duhovno askezo ali trpljenje; ali pa je en posvetni lolek, cepljen na lagodne pripovedke o Gospodovem brezmejnem Usmiljenju po sveti sestri Favstini,

pri čemer pa, baraboni salamenski, pozabljajo na glavno fazo tega Usmiljenja: PASTI NA KOLENA PRED GOSPODOVA STOPALA IN SE ZJOKATI PRED NJIM OD SVOJE NEMOČI IN GREHA IN ŽELJE, DA PRIDE (PO)MOČ, DA SE Z GREHOM TUDI KONČA.

Ker pa je ta faza RESNIČNEGA PRETRESLJIVEGA SPOZNANJA IN OBŽALOVANJA GREHA ALI NEMOČI ALI RANJENOSTI dandanes odsotna, ker tu govorimo o lagodnem lažnem krščanstvu, polnem teoloških domislic in luteranske lažne svobode, ter na koncu koncev celo idej, da hudiča pa najbrž ni, in pekla tudi ne, če pa sta, sta itak brez moči, ker mi smo krščeni,

no, če pride do tega katoliškega aidsa, potem pa, o groza, težko mi je to pisati, se dogaja tole: hudi duh vodi spoved, na sladko jo vodi, in tako spovedanca kot spovednika vodi v še hujši greh. Poznam take primere, zelo znani visoki Cerkveni ljudje, ki so dali lahke odpustke za grdo kurbarijo (zakaj bi lepo govoril, in s tem lagal - to naj počno drugi, mešetarji). Kaj se potem dogaja tem dušam?

Čeprav so grešniki 'odvezani' in so duhovniki od vernikov slavljeni, so v dušah mrki in nespokojni, kajti tudi tatovi si odpuščajo drug drugemu, a zaman, če jim Gospod ne odpusti. In le kako naj Gospod odpusti, če Ga ne Ljubijo, če ljubijo greh? Če se gredo le neke mehanske ritualčke za oči? Jezus Gospod kar joka od želje, da bi jim odpustil, a kako neki, ko pa odpuščajo drug drugemu, in mislijo, da bo že neumni Gospod vse naredil, ne mislijo pa zares prenehati z grehom. Vendar Gospod ni tako neumen in ni tako slab vzgojitelj, predvsem pa je izjemen demokrat:

če Ga nekdo ne sprejema s čistim srcem, mu je ta pravica dopuščena:

naj si kar med seboj odpuščajo grehe, kot si mafijci in komunisti in člani propadle vlade. A POSLEDICE tega rabotanja ne bodo v Gospodovi krivdi, temveč na njih. Na njih dušah in telesih in žlahti. Zato se zgodi vedno, VEDNO, takole: odpuščenci kmalu padejo v še večje grehe, KAJTI ZDAJ SO PRIŠLI 'na okus'. Ko pride lažni vernik 'na okus', je to še bolj peklensko od samega satana:

naučil se je grešiti, zavestno, potem pa si mašo obhajati in se spovedovati pri kolegu-grešniku in celo za reveže ali kakšno kapelico nekaj drobiža prispevati. Resnično, resnično povem vam:

v vseh peklenskih svetovih ni hujšega greha, kot grešiti na tak način. Zato takšni duševni pohabljenci pogosto končujejo v samem peklu, četudi jih pogrebe 17 škofov in 5000 vernikov. A ker vsi v srcih čutijo, da je bil umazanec, NIHČE Z LJUBEZNIJO NE MOLI ZA TAKO DUŠO, NITI SE NE ŽRTVUJE ZANJO, in začne se ji večna muka in jok, kajti do konca sveta je še daleč in vse dotlej bodo neodrešeni.

Kaj se torej zgodi, ko se grešnik končno zlomi, ali pa ga kdo napoti k sveti spovedi, tam pa ga pričaka nesveta duša, ki le cunje nosi in besede ponavlja? Dve možnosti sta: največja je ta, da bo čez kratek čas še s sedmimi novimi hudimi duhovi naokoli blodil, spovednik pa bo njegov dolg nase in na svoje kolege prevzel.

DOLG TOREJ NI ODVZET,
AMPAK LE PRELOŽEN IN SE PRELAGA NAPREJ MED GREŠNIMI,
 TER MNOŽI.

Druga pa je ta, da se ga bo Gospod vseeno Usmilil, če je njegova vera kljub grehu res velika in POSKUŠA, POSKUŠA, POSKUŠA LJUBITI GOSPODA.

Teološki koan

Resnična, sveta spoved.

In smo pri teološki zagonetki oz. koanu: dogma Katekizma uči, da odveza deluje ne glede na grešnost duhovnika. Kar je res, a le v enem primeru. Vendar se najprej vprašajmo:

Kako lahko odveza deluje brez ŽRTVOVANJA tudi duhovnika, če pa ste Kristusovi namestniki oz. Njegovo orodje? Nemogoče! Tudi duhovnik mora nekaj žrtvovati, saj je Kristusov ud, del. In zdaj: kaj lahko žrtvuje? Ena MEHANSKA maša ali tri, ne bo dovolj. To ni nič.

Žrtvuje lahko LE SEBE (kot Jezus): ali Ljubezen ali trpljenje ali pa oboje skupaj. In zdaj: ker ni Gospodov bhakta, nima pojma o 'Znanosti Ljubezni do Gospoda', zato trobi in pozna le prazno floskulo 'ljubezni do ljudi', ki pa brez Prve zapovedi postane POŽELENJE, levičarska ljubezen. Mehanski duhovnik torej ni sposoben plačevati z Ljubeznijo. Kaj mu preostane?

Plačati s trpljenjem. S tem pa bo plačal v vsakem primeru: sam od sebe ali pa pod prisilo, po zakonu prenosa dolga, zakonu karme, ki je zemeljski zakon plačevanja, zemeljska valuta (karma de majol'ka pri nas).

Zdaj pa pojdimo v samo jedro najglobljega vprašanja razlike med bhaktijem in religijo. Berite in razmišljajte pozorno:

Rekli smo, da lahko odveza (olajšanje) deluje kljub temu, da je duhovnik precej grešen. V katerem primeru? To je v primeru, da je človek-duša zelo iskren v svojem hotenju Boga, v poskusih Ljubezni do Boga, v svojem kesanju in svoji samo-pokori. V takem primeru Gospod deluje ne glede na kvaliteto posrednika, duhovnika. Torej posrednik v tem primeru

NI VEČ POTREBEN.

Tu je luteranstvo resnično, a ker samo od sebe zahteva že zelo veliko duhovno čistost, je v praksi, pri masah ljudi, zelo težko uresničljivo. In ker je težko uresničljivo, istočasno pa so se odpovedali svetim duhovnikom in svetnikom, so na poti v najbolj mračne predele vic, kjer je že njihov sicer dokaj iskreni ustanovitelj. Ker pa njihova dogma ne priznava vic, in je sveta sestra Favstinka Najsvetejša po ogledu teh mučnih krajev povedala, da so vice enake peklu, lahko rečemo, da je nesrečni možak: v peklu. Skupaj z bradatim kolegom z jugo-vzhoda. In z levičarji-komunisti. In ta trojček tudi na Zemlji paktira skupaj, v smrt civilizaciji in v nasprotovanje čistemu Nauku, ohranjenemu le še v katoliški teoriji, pa vendar.

Kaj se torej dogaja, ko se gre neiskren človek spovedat h grešnemu duhovniku? Nič svetega, to se dogaja. Nič Božjega se ne dogaja. Larifari se dogaja, farizejstvo, neka dramska igra. To je kot da bi v lepi beli porodnišnici tudi črna volkulja rodila. S tem se samo nadaljuje mrtvaški ples v cerkvenih ogrinjalih, farsa, čiščenje kozarca samo z zunanje strani. Ne vem, če je v takem postopku lahko vsaj drobec dobrega? Le kaj je lahko dobrega, če volku nataknemo zlato ogrinjalo? Saj tudi hudič hodi k maši, da lovi spogledljivce!

Znotraj Cerkve je torej od vedno tudi preoblečen Črni, k svetim mašam hodi, da polovi kogar hoče, če je le greh normalen, vera pa kilava in bhaktija nič. 

Malo heca, ki pa je žal precej resničen; gre se za velike nesporazume, če se v spovednici srečata dva grešnika hkrati in imata drug drugega za duhovnika. Vključite lahko angleške podnapise:


Toliko na kratko o tem.

To je Kristusov Evangelij. Usmili se padlih duš in spokornikov, o Mili, o Strašni!


In še: zgleda, da so se naši dobri škofje v bolečini post-ad-limite počasi ovedli, oprijeli so se nekega krila in čaščenja, poskušajo, poskušajo, poskušajo z bhaktijem, in rezultat je očiten Gospodu: njih dolgovi so čisti, na ničli, niso pa v plusu, nič ni še za druge. Na ničli si, ko se krila nekoga drugega držiš, svetega, v plus pa prideš, ko sam postaneš Gospodov predani služabnik, Njegov osebni bhakta. A vendar, to je klima, iz katere se bo en sveti dvignil, in plačal ceno za vse nas. Ker je doumel. Hvala Tebi Kristus!






29 komentarjev:

  1. Takole se govori škofavredno:

    http://nova24tv.si/svet/kirgiski-skof-schneider-o-migracijah-gre-za-orkestriran-nacrt-radikalne-spremembe-krscanske-in-nacionalne-identitete-po-evropi/

    In pred volitvami pobebljenim vernikom razložiti, da voliti zmerno Desnico pomeni imeti zdravo vero. A zdaj je vse že zdaaaavnaj prepozno, in komur je bilo veliko dano, a je malo storil, mu bo veliko zaračunano. Tako kot Ludi-nemili.

    To je Kristusov Evangelij.

    Učite se poljsko, madžarsko, višegrajsko. Morda pa tudi Hrvaška vstopi trdno v to grupo, glede na njen občudujoč karakter na SP? Potem bo pa treba le malo hrvaščino obnoviti - nekaj srbščine ven zmetati, pa bo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Jona, najlepša hvala za odgovor v kompletu, le kje kdo tako iz srca, scelama in v Veselju Božjem tako piše. Pytam, dobimo pa natchnione Słowo Boże. Dziękuję, Dobry Pan. Tale odgovor predihajmo kilka razy.

    Potrjujem iz izkušenj, da lahko je na tujih krilih okoli letati, če pa se krila odmaknejo, se več stokilske vreče bremen lahko v hipu, minutah, urah zvalijo na pleča. Kako tega duhovni in škofje ne zaznajo ali pač? Da se je nekdo ovedel tega, o veselje brezmejno, v srcu skrito. Filmček dveh spovedancev pa je poveden.

    Berem v prejšnji številki Družine o tem, kako zaskrbljena bralka povprašuje škofe, kaj vse se pričakuje od duhovnikov danes. Poleg podeljevanja zakramentov in molitve naj bi znali delati z mladimi, skrbeli za zakonske skupine, se udeleževali prireditev, skrbeli za obnovo in vzdrževanje cerkvenih stavb. Da so duhovniki razpeti med vsa ta opravila, ki niso lastna temu poklicu. Da jih ona vidi, da jo vodijo k Bogu, da jo spremlja na duhovni poti, da mu lahko zaupa notranje boje.

    Potem pa se en nadškof razgovori, da zato pa imajo župniki župnijski pastoralni svet, pa gospodarski svet, pa animatorje, laike ipd., da mu pomaga to občestvo vse to voditi. Pa sem pomislila, da šele s tem pa ima ene koordinacije in organizacije, revež, da vse to skupaj drži in se ne kregajo. In ostanejo le VZDRŽEVALCI. Nema puta.

    In sem kar odložila članek nekje na sredi, pa mi nekaj reče čez čas, preberi do konca. In kaj vidim, da so ti naši škofi v prolazu (točno ta beseda hodi po glavi), spoznavajo, da to ne bo šlo, da so potrebna povezovanja, deljenje del z drugimi župnijami, a še tipajo, kako. In potem doda, da naj bo duhovnik predvsem »duhovni oče«, ki preraja ljudi v Svetem Duhu za Očeta, in naj bo mož Cerkve – občestva. To še posebej vključuje sposobnost duhovnega razločevanja, osebnega in skupnega spremljanja vernikov ter skupnega pastoralnega načrtovanja.
    No, ob zaključku pa je zadelo v srce, takole zapiše upokojeni nadškof M. Turnšek: »Vsekakor lahko sklenemo, da Kristus niti danes ne potrebuje duhovnikov, ki bi bili supermani, ampak preprosto može, ki bodo Vanj »ZALJUBLJENI«, se Mu popolnoma dali na razpolago v občestvu, kamor so poslani, s sposobnostmi, ki jih pač imajo.«

    Lepo, zelo lepo, od kje jim ta zaljubljenost do Jezusa Kristusa? Se začenjajo obujati v odnos Ljubezni do Gospoda.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, je že gospod nadškof lepo povedal in povzel na koncu članka, kar je od srca in Resnice, še praksa, še praksa … v priklonu pred Vami, lidija.




    OdgovoriIzbriši
  3. Prvi del:

    Hvala za dolg in konstruktiven komentar, lidija! Žal današnji duhovnik ne vodi k Bogu, ampak mu je ideja, da je mešetar na "bolšjaku", kjer vsem prodaja vse, a ne da bi vsaj koga rešil, temveč da bi vsaj kaj prodal.

    Duhovniki človeka strahovito razočarajo, ko resnično Išče; vsak pogovor spremenijo v povpraševanje o družini in pripovedovanje, kako jim je bilo lepo v tvojih krajih, ko pa mine čas, pogledajo na uro, saj imajo že zastonjsko kosilo ali pa kak opravek.

    To je takoooooooo GROZNO, da ne morem izraziti, kako je to grozno za iskreno dušo. Domov gre polna besed, prevarana in s prazno dušo. Če pa že dobi nekaj nasvetov, so to iz knjižice za otroški verouk. To je za umreeeet, ko to pišem, postajam bolan in mrtev. Hočem umreti!

    Vzdrževalci so, res, ne PREMIKALCI. Torej NAROBE ŽIVIJO. To je vse. Apostoli so bili premikalci, kot Ronaldo in Messi, ker so znali živeti v ODPOVEDI, in s tem ohranjati moči za Delo. Današnji župnik pa je izčrpanec, ko pa je spočit, drsa po telefončku ali gre v kako bedno družbo z vinom. Ko smo že pri grešnem vinu, ki ga Gospodovi bhakte BIKOLI ne pijejo, religija pa ga žinga; poglejte si, kakšen predsednik vodi Evropsko komisijo, ki je najvišji organ EU - gnusen pijanec:

    https://reporter.si/clanek/svet/video-junckerja-je-v-bruslju-tako-zanasalo-da-sam-ni-mogel-na-oder-648972

    Haha, 'u prolazu' da so, dobri škofje, res, dobra beseda! Tole prelepo pesem poklanjam našim dobrim škofom, 'što ih čujem tako ridko, nešto dobro nam popivat'; vzemite si čas, gospodje, prosim lepo:

    https://www.youtube.com/watch?v=HIZXBhCtkPI

    "Sve je isto, ka i lani, isti ljudi, iste riči."

    Ja, u proolazuu, u proolazuu ... To pesem zdaj proglašam za uradno pesem slovenskih škofov, dokler ne pride tisti med njimi, ki bo Božji Tiger in bi svoje Delo Jagnjetovo storil. Ne kritizirajte jih: kadar vam kaj ne bo všeč, jim samo to lepo pesem pošljite. Razumeli bodo, da je čas,

    DA ZA BOGA SVETEGA, IZSTOPIJO IZ CONE UGODJA.

    CONE UGODJA.

    CONE UGODJA.

    'Cona ugodja' dela razliko med svetom in svetnikom, med profanim in Božjim.

    Dobro si opisala to iskanje v temi, z zavezanimi očmi: vse delajo, samo da ne bi bilo potrebni biti SVETI. Svetniški. To je kot moje zobozdravstvo: šele ko je tragedija, grem. Zato jih razumem, a jaz nisem plačan od naroda in rejen in pedenan.

    Dobro si zaključila, pretresljivo:

    1. Od kod jim 'zaljubljenost', če niso učenci Jezusovih bhakt, če le suhe teološke žgance goltajo, da jim kar za ušesi škriplje?
    2. Gospod Turnšek je seveda v zmoti, ker ne pozna Znanja o Ljubezni z Gospodom. Tam jasno črno na belem piše in je tudi v resnici:

    Kdorkoli je resničen Gospodov bhakta, je takoj tudi SPECIALIST, MOJSTER neke stvari, ki je nujna za njegovo specifično Delo, služenje. V TISTI STVARI POSTANE RONALDO, Bruce Lee, čeprav je preprost in skromen človek, ki ga imajo slepi sopotniki pač za enega loleka. A ni lolek, gospod nadškof pa išče loleke: "Sposobnosti, ki jih pač imajo", pomeni ostati v coni povprečja, kar pa ni Božje. Vse, kar je Božje, je vedno NADPOVPREČNO. Poglejmo primer najsvetejše Jezusova bhakte in neveste:


    OdgovoriIzbriši
  4. Drugi del:

    Sveta Favstina Kowalska Najsvetejša je v samostanu hitro spoznala, da je bolj zemeljski kot Božji. Ni bil kraj za mistike, ker se je opravljalo enormno SUŽENJSKO delo.To pa ni klima za razvoj bhaktija, Ljubezni do Boga.

    Primer: le nekaj nun je vodilo ogromno kmetijo, večjo od vsakršne v Sloveniji danes. Ali pa je bila v kuhinjo poslana in včasih je kuhala za desetine ljudi, SAMA, tri obroke dnevno. In se je naučila kuhat kot masterchef. Potem so jo zaradi maščevalnosti poslali na vrt. Bila je šibka za to delo, začetek bolezni. Favstina ni imela pojma o tem delu. Tam je bila tudi redovnica, ki jo je šikanirala, uničevala pridelek, govorila grdo o njej ... A sveta Favstina je vse potrpela, in kmalu je imela najdebelejše pridelke in najlepše rože. Ko pa so prišli visoki gostje, pa je bila spet dobra za vodenje kuhinje, še posebej pa za slaščice, katere je obvladala 'v nulo'. Nobena ji ni bila enaka.

    Seveda je navaden vernik taki bhakti zavisten: bhakta v vsaki stvari, katero potrebuje za Služenje, postane Ronaldo v zelo kratkem času.

    Seveda pa ima škof Turnšek tudi prav: med ne-bhaktami, med kleriki in verniki, ki pa nimajo Znanja o Ljubezni do Gospoda, in prakticirajo le Drugo Mojzesovo-Jezusovo zapoved, ki pa brez Prve postane poželenje, takšni pa se le stežka kaj priučijo,

    ker še vedno čemijo v Platonovi jami. Sam temu stanju rečem:

    ČEPETI V LASTNEM ČREVESJU.

    Takšen pa nima druge, kot da se drži očetovskega nasveta omenjenega škofa.

    In prav zaključuješ: počasi se jim teorija popravlja, nekaj pa le sprejemajo, vidi se na dušah, A DOKLER NE SLUŽIŠ JEZUSOVEMU BHAKTI, Z LJUBEZNIJO, NE BOŠ NIKOLI POSTAL BHAKTA, kot luteranec boš ostal, poln teorije in samo-idej, samozvani 'Jezusov namestnik'. Do takrat pa:

    "U PROLAZUUU, U PROLAZUUUU ..."

    Pa naj nihče ne zameri, tebi lidija pa hvala, Bog te je poslal, da lahko za 150% več povem, kot bi mi bilo sicer dano.

    Aleluja vsem, aleluuuuuja!!

    OdgovoriIzbriši
  5. Vzemite mi v dobro: šel sem malo podrobneje pogledat tekst zdaj že uradne pesmi SŠK oz. njihovih navijačev. ZA BHAKTO JE PRETRESLJIVO BHAKTIČEN. Poglejmo prvo kitico:

    Sad smo skupa tako ritko
    ma se tisin, bit ce boje
    kad te vidin zasja svitlo
    ti me gledas priko voje …

    Zdaj smo skupaj, škofi naši,
    a tešim se, da bo bolje;
    ko vas vidim, luč zasije,
    a vsak me gleda preko tam čez polje.

    Pa druga:

    U zivotu sve se minja
    uvik nikor sricu priči
    jos san žena, nisan stina
    čuvan za te nike riči …

    V življenju vse se menja,
    vedno komu k srcu priti
    še sem vernik, nisem gnida,
    imam za vas srca dobiti …

    Pa šesta:

    I dok sidin u kavani
    sve jos tu na tebe slici
    sve je isto ka i lani
    isti judi, iste rici …

    Ko sedim zdaj v kapeli,
    vse me tu na vas spominja;
    vse je enako, kakor lani
    iste slike, šepetanja …

    In:

    I dok cekan, teku ure
    ko zna ča i kome broje
    gledan nike stare cure
    nima veze, bit če boje …

    I ko čakam, letijo leta,
    kdo ve kam in komu v dobro,
    gledam neke sive glave
    nima veze, bo že bolje …

    U prooolazuuu … Zadnja:

    Svit je ovaj krcat zlobon
    vaja ti na more ici
    ma bi prije tila s tobon
    da izminin nike rici.

    U prolazu, u prolazu …

    Svet je ta napolnjen z zlobo
    je bolje vam v kuhno iti,
    a želel bi biti zraven
    da šepetam vam: Božji biti!

    Do takrat pa: u prooolazuu …

    OdgovoriIzbriši
  6. Ne vem, koliko časa se učim poljsko. Tri tedne? Predelal sem 93 kratkih lekcij (poslušal) iz "50 languages", ter 9 lekcij od Piotra, od 100 tazačetnih. To je enako kot nič. Ker pa je P. kdaj v kakšnem stanju, in ko poslušam njegovo lekcijo, to čutim, čeprav je lekcija že stara, sem šel kar Božjo poljščino iskat. TO, KAR ME ZANIMA. Tole se je kar veliko dalo razumeti (ustavljal sem, in bral poljski tekst):

    https://www.youtube.com/watch?v=A5i_yUN-5yk

    potem pa sem naletel na počasno poljščino (Poljaki so hitrogovorci, a duhovniki pridigajo, juhuhuuu, počasi), in, ne vem, nič ne razumem, a kar nekaj razumem, in ker mislim, da je povezano tudi z našo tokratno temo, poslušajte:

    https://www.youtube.com/watch?v=i4ncDEIOTx8

    Pojma nimam, kdo je ta duhovnik, a vem, da ni navaden: bhakta je! Pa ljudi, dali je to moguće? Prvega, ki ga trefim, a njegova duša je trdno v satvi! Kdo je to? So mnogi taki? Zakaj takega ne najdem doma? Moram malo slediti to dušo, to bardzo interesujonce dla mojega serca! (Pišem fonetično).

    Shranim si pridigo in jo poslušam, dokler ne bom vsega razumel. Naleteti takole na bhakto, je kot da bi srečko za milijon našel v gozdu suhega listja.

    OdgovoriIzbriši
  7. Hehe, poslušam duhovnika, znaki prekletstva, in, lidija, bojim se, da kar v prvega od znakov spadava tukaj? To je prvo opozorilo, skozi kaj bi šel kak bhakta na Poljskem: skozi Favstinino kliniko 'histerije'!

    Naletel sem na zdrav imunski sistem Cerkve.

    Po drugi strani pa je res skrajno težko Cerkvi pomagati, zato so tako redki, ki so v to poslani, in še ti gredo skozi hude stvari, ker jih imajo za loleke in boleke.

    Je pa je to znak zdrave Cerkve. A eno je preverjati, preudarno, in tudi kaj pametnega zaključiti, nekaj povsem dragega pa je čakati 500 let v ignoranci in grehu, brez zaključka. In medtem mnogo generacij duhovnikov v vicah končati. Eden od znako je tudi, pove, lažna velika pobožnost.

    Pa smo spet tam: kako boš preverjal eventualne Božje duše, če sam nisi tak?

    Koan za koanom za "zmedeno Cerkev", kot je dejal umirajoči kardinal (prej se ni upal?).

    Bog se nas Usmili.

    OdgovoriIzbriši
  8. Madonca kaj, poslušal sem do konca: naštel je sedem možnih znakov, da je nekdo in njegova družina pod prekletstvom, potem pa je zaključil z najlepšimi zdravili Cerkve, lepo, lepo, kako lepo:

    si pod prekletstvom ali pod blagoslovom? Blagoslov prinašajo: odrekanje grehu, spoved in kesanje, odpuščanje, priznanje grehov Gospodu, potem pa evharistija ... In takrat nas Gospod vzame v bran, On nas vzame v bran, odvzame nam dolge, in spet smo Živi!

    Pridiga/predavanje, kakršnega pri nas nisem slišal. Ukvarja se s samimi najtežjimi problemi ljudi, jih omenja, izpostavi, da jih lahko prepoznamo, potem pa pove Zdravilo, če se kdo prepozna v kakšni od bolezni. Na tak način, ko pritegne pozornost z naštevanjem naših eventualnih težav, potem pa poda Zdravilo, na ta način nas posredno uči prave Poti, brez vse prisile, saj sami prisluhnemo, samo najdemo pri sebi ali bližnjih, in sami si želimo rešitve.

    Rad ga imam. Ta mož bo v nebesih.

    Poljščine pa sicer ne razumem. Tri tedne nazaj sem znal le dve poljski besedi: FAVSTINA KOWALSKA.

    Je bilo to razumevanje po hudem duhu? Ali po kakšnem Drugem, prijatl'ji?

    OdgovoriIzbriši
  9. Jona, pretresljiva so Pota Gospoda. V tej pesmi, himni je (po)Moč, Ljubezen do tistih, ki iščejo in si prizadevajo svetim in Jezusu Rešeniku služiti. Povem, da te pesmi nisem poznala ali beseda sama je pozvala. Jest jakimś ukrytym połączeniem.

    Od srca ti hvala za komentarje in večerne linke, ob sveti Favstini sem se zjokala, Milost je buhnila. Petkrat sem si predvajala ta posnetek, znova in znova, ustavljala, brala, poslušala, izgovarjala nerodno po polski. Tako se je slišalo njeno orodje povezave z Milim, v tem jeziku je molila in se pogovarjala z Jezusom. To je Božji jezik, visoko vibracijo ima.

    Nekaj nedoumljivega se zgodi, ko se prikloniš sveti Favstini, jo samo občuduješ, rečeš ji besedo iz srca. Ooo, ni več meja, bednik ta, potopljen v deželo bisernih solza, nebeška se rosa v žarkih Gospoda lesketa.

    Poslušala sem tudi tega duhovnika, neka čvrstina in odločenost sta v njem. Si bhakta in si naletel nanj, Gospod je storil. Tu sem bolj malo razumela, prevedla sem si naslov, da sem vedla, o čem govori. Prepoznala sem naštevanja različnih vzrokov težav. Opominja nas. Kar si pa ti uvidel, to je le po sv. Duhu, dano ti je.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, za vse večne čase, to srce bedno po Vas hrepeni, duša iskrena naj Ga za vsako ceno sledi in vztraja do konca in naprej, v priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  10. Na tesno je šlo, zelo na tesno, tajskim fantom. A ker so poznali jamo in je bil trener taprava duša, se je vse dobro končalo, hvala Bogu in reševalcem:

    https://www.24ur.com/novice/svet/13-letnik-razkril-kako-so-preziveli-v-jami-izmenicno-so-se-stiskali-na-edini-varni-polici-lizali-so-vodo-s-stropa.html

    Aaaa, zdajle vidim tvoj komentar lidija! 'Ima neka tajna veza', torej. OK, a to je Božja linija, nobena druga.

    Saj bhakto kdaj zanese od norosti, ni pa dobro se jokati do izsušitve, kajti ko pride Duh v telo, in je duša vesela od Milosti, je tudi telo tepeno, če je to predolgo. O tem smo že pisali. Zato je nujna tudi uzda. Zamisli se, da gre bhakta k sveti maši, in ga tam zadane Milost, kar se lahko zgodi tudi v prazni cerkvi. Če se ne obvlada na vse kriplje, bo med iskalci Boga zaznan kot blazen histerik, versko blazen, pater pa je v posnetku povedal, da so taki od hudega duha. Pa si v riti, kot se je sveti Najsvetejši dogajalo med 'nevestami'.

    Če pa se človek ne more prikriti, naj ne hodi k maši, saj ima mašo, kjerkoli že je. Kazati Božje veselje bi morda komu pomagalo, a večina, ki so še od hudih duhov preganjani, tako božjo dušo ZASOVRAŽI. In gredo zato ali v pekel ali v spodnji del vic, včasih pa naredijo samomor, kar je pogosto.

    Na začetku in na koncu filma o sv. Favstini govori ena sestra, ki jo muči njeno mučenje Favstine, že 50 let se muči s tem. Sicer je to seveda igralka, a tako je tudi bilo. Poglejte si, od 2:30 minute:

    https://www.youtube.com/watch?v=E4nZvhL8X6k&list=PLPAbF-_bN4rieS7ziqkPzp-jKblh4vt_h

    In od 11:58 min. tukaj:

    https://www.youtube.com/watch?v=E4nZvhL8X6k&list=PLPAbF-_bN4rieS7ziqkPzp-jKblh4vt_h

    Ne spozabi se nad čistim Gospodovim bhakto, če pa si bhakta, to v glavnem skrivaj, da se ne spozabijo iz neznanja nad teboj in propadejo v najtemnejše globine stvarstva!

    Lep vikend vsem in tebi.



    OdgovoriIzbriši
  11. Sestra Feliksa reče: "Rane, ki sem jih zadala sestri Favstini, so v meni. Koliko jih je bilo? Ogromno! Naslednjih 50 let je NISEM HOTELA razumeti, nisem hotela sprejeti, da je bilo moje srečanje z njo - Milost zame."

    OdgovoriIzbriši
  12. Se opravičavam, pravijo da sem dal zgoraj dva ista linka o sv. Sestri. Tule je pravi, ko se nuna muči sama s seboj, ker je bila tako katoliško našpičena do svetnice (od 11.58):

    https://www.youtube.com/watch?v=QbGUpQj5J4k&list=PLPAbF-_bN4rieS7ziqkPzp-jKblh4vt_h&index=5

    OdgovoriIzbriši
  13. Tudi kitica zgoraj ima napako. Pravilno se popeva:

    Zdaj smo skupaj, škofi naši,
    a tešim se, da bo bolje;
    ko vas vidim, luč zasije,
    a vsak me gleda tam čez polje.

    Ko pa smo že pri tem, lahko dodamo:

    Sreča sѓca je velika
    kadar kdo od vas vzbrsti;
    takrat Gospodova se slika
    kot tančica preko vas spusti.

    Bi res želeli?

    OdgovoriIzbriši
  14. Zakaj je Luka Modrić, človek z nekaj koščicami, tako trdoživ nogometaš in eden najboljših na svetu, 5 let sodelavec polboga Ronalda? In ga bo jutri vse svet zijal? Poglejte si ga, kaj je pri 5h letih delal na Velebitu, kot lahko berete v novicah: ovce je pazil pred volkovi od 2:28 min. naprej:

    https://www.youtube.com/watch?v=xvbd-ye3U9E&feature=player_embedded

    Ni kaj, iz razvajenih otrok ni nikoli nič.

    OdgovoriIzbriši
  15. Malo berem o težavah Poljske vere; da je Cerkev preveč prijateljska z vlado, ki želi braniti Poljski narod; da so bili tisti pohodi z zastavami le naconalistični pijanski spopadi; da vera na Poljskem rapidno umira, da je duhovščina pokvarjena, da je tipičen poljski duhovnik mahnjen na denar ...

    Nekaj je že res, a kriki levakov so kriki demonov. Sicer pa se Gospodova duša s temi stvarmi ne ukvarja: Poljska ima 31 svetnikov, mi pa nobenega. Res je, da so mnogi svetniki posledica moči Poljske v preteklosti, a mnogi so resnični svetniki. In če ima človek rad le eno svetnico med njimi, je to dovolj, da gre lahko na Poljskem mimo vseh teh stvari, naravnost nebesa začutit. Kdor pa ima navdih, ne potrebuje niti tega, da bi tja hodil.

    Sem gruntal, da je tam vendarle kar težko, če je naš gospod nuncij več časa raje prebil po vseh deželah sveta, le doma ne. Zato se najbrž ne strinja vedno z našimi ugotovitvami o Poljski tukaj, če naleti nanje.

    Ja,'dič tle,'dič tam, tudi Čehi se se menda vrnili k levici in naslednja poljska vlada je lahko prav takšna. A bolj bedno kot pri nas že 80 let, le ne more biti. Osemdeset let gledati eno in isto politično opcijo, laži in krajo, ki pa jo vedno izvoli verni del naroda! Pa to je za crknit.

    A poljščina je zanimiva, če imaš srce. Pravzaprav gre zelo hitro v ušesa, če se držiš Pjotrovih nasvetov. Danes je poslal mail, da, kdor hoče strahovit napredek, potrebuje le temu primerno delo nekaj mesecev: 6 - 10 ur poslušanja na dan. Ponavljati ene in iste stvari periodično, ugotavljam. Zdaj mu verjamem, ker sam vidim, kako hitro narašča razumevanje jezika, ki je bilo pred tremi tedni še na čisti ničli.

    Kaj je torej point vsega skupaj?

    I Š Č I S V E T N I Š K E duhovne vodnike!

    Zato pa rabiš kak jezik ali tri obvladati. Kdor resno išče Gospoda, živega, iz srca v srce, mora nujno najti duhovnega vodnika, ki je sam ŽE NAŠEL.

    Vse ostalo je le larifari, kjer lahko vse zgoraj naštete bolezni postanejo smrtonosne za dušo in za narod. Slovenci pa smo temu propadu dosti bližje kot Poljaki. Nas od prepada loči le še kratek čas nekaj desetletij, če mislimo iti po versko-demonski poti naprej, kot doslej. Versko-demonska pot je, ko verni politiki in verniki po maši odidejo prjateljevat in sodelovat z nasprotniki Cerkve, tam pa je tudi kar nekaj Cerkvenih duš.

    Pa to je za bruhat, če človek ne bi Ljubil. Kako lahko vernik, ki pa ni bhakta, sploh živi, se dostikrat vprašam?????

    A živi že nekako, vendar je žal mrtev. V tem je ves problem.

    OdgovoriIzbriši
  16. Vse zgoraj povedano pater tukaj razlaga še malo bolj natančno:

    https://www.youtube.com/watch?v=TL9yG2DM_l4

    Vidim, da je predavanj deset. Dal sem pretvorit video v Mp3, v avdio, to traja nekaj sekund, potem pa kakšno minuto zlaga 90 Mb na računalnik, od tam pa na usb Sony walkman. In poslušaš globoko vero starodavno protidemonsko, in s tem zdravilno.

    To ni bhakti, to je dvorezna znanost boja proti hudemu duhu, s pomočjo Cerkvenega Nauka in Zdravil. Pater pove veliko primerov iz prakse, očitno je tudi eksorcist.

    To ni Znanost Ljubezni do Gospoda, ki je najmočnejše Zdravilo in Ščit. In še mnogo, mnogo več. Je nekaj takega, kakor pridiga tisti malce prenapeti Medžugorski frater. Ta znanost Nauka je dvorezna, če takšni duhovniki ne vidijo duš, ampak delujejo le iz naučenega znanja. Takrat lahko postanejo janzenisti, inkvizitorji.

    Pa vendar je to osnova vseh osnov Svobode, bistvo rešenosti od vpliva zla. Zato rad poslušam v Favstininem jeziku človeka, ki je avtentičen v mnogih ozirih in na poti proti svetosti, ko pride njegov čas.

    Takšnih predavanj MANJKA, v naših cerkvah, tudi mladini. Seveda je ključnega pomena KDO predava, ne samo kaj predava. In vera bi se povrnila in ljudje ODLOČILI, če je povedano s tako avtoriteto in taktom, kot tukaj.

    Na vrsti je gospod nuncij, a teh stvari se ne da le naučiti, ljudi tja poslati, ampak je treba biti AVTENTIČEN, drugače vse skupaj postane eksorcistična farsa, rezultat katere so oblegani eksorcisti in posmehujoči se ljudje. Kajti rezultati molitev morajo biti, teh pa si vsi žele: ozdravitve, izboljšanja stanj, katerih vzroki so bili demonske narave (!). Zato pa je potrebna izredna diagnostika, te pa ni, če nisi avtentičen. Spet rabiš avtentičnega učitelja.

    Zdaj sem se spomnil, da je neki gospod laik, izganjal hude duhove ljudem, iz raznih koncev YU so prihajali k njemu. Dal jim je nekak prtiček na prsi. Rekel sem, da to ne more biti dovolj, to je le sila, kaj pa duh? Nasmehnil se mi je: "Prav imaš. Samo Ljubezen!" Potem mi je daroval prtiček, morda bi ga še kje našel? Pokazal in daroval ga je le meni, še svojim bližnjim ne, ker je videl, da sem dojel bistvo.

    A kako je Pot Domov težka, če ni bhaktija!! Kot da bi šel iz sobe v kuhinjo okoli vsega sveta!

    Aleluja, Gospod je Živ, bodite Ga veseli, da boste Rešeni vseh turob. Amen.

    OdgovoriIzbriši
  17. Jona, polno vsebine si že prelil vmes, kaj vse Gospod ponuja, koliko se pa bo kdo pustil navdahniti, pa je med njim in Panom Chrystus. Mogoče se kakšen Poljak ali gospod nuncij navihano nasmihata ob teh poskusih języka Polskoga.

    Film o sv. Favstini - resnični so ti prizori človeških zorenj in kdor je vsaj malo odprtega duha in srca, začuti bol teh sestra, ki jih je trlo spoznanje njihovih dejanj in vedenja do svete sestre Favstine. Kot filmi se jim vrtijo dogodki in kjer ni bilo Ljubezni v njih, jim je kakor ost zabodena v srce.

    Jona napisal si tako lep stavek po Duhu: »In če ima človek rad le eno svetnico med njimi, je to dovolj, da gre lahko na Poljskem mimo vseh teh stvari, naravnost nebesa začutit. …« Čemu, ker takrat se sv. Favstina začuti, če je le košček naklonjenosti in Ljubezni do nje.

    Začela sem zjutraj poslušati v satvi zasidranega patra, in se popolnoma strinjam, da je ključno KDO predava. In kdo ti je učitelj, avtentičen in realiziran v Bogu, če je Milost Gospoda. Zagata in težava je, kot spremljam, da so naši patri in duhovniki zadovoljni s tem, kar so s postavitvijo po župnijah postali. In se mi zdi, da večkrat niti energije nimajo ali ideje, da bi iskali naprej. Polno je aktivnosti, predavanj, ki jih imajo, pa izletov – romanj, ki jih organizirajo. Slednja pa so v osnovi druženja, in v masovnosti prekrijejo duhovno izkušnjo. Povedano je po svetih knjigah bhakt drugih religij, da se gre na romanje in se tam (po)išče svetega človeka.

    Nekaj mi reče, da naj pogledam Božjo besedo za danes in kaj preberemo na začetku: »In šli so ter oznanjali pokoro« (Mr 6,12).
    Seveda, pokoro je nujno opraviti, narod in spoštovani kler, ker v njej je moč. Tudi za nove avtentične vodnike.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, navdahnjeno ljudstvo sledi Gospoda, če so pastirji duš naroda v Njegovi Moči. V priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  18. Hvala lidija, za dober komentar! Tudi sam sem napisal en krasen, dooolg komentar, ki pa je zdaj izginil, kako mi je hudo!!! Pa to ni res, nekaj sem pomotoma pritisnil, in ni več poti nazaj. Bom pa samo to dodal:

    Matej 11,30.

    '... ma se tisin, bit ce boje ...'

    Pa hvala tebi in vsem, in lep dan.

    OdgovoriIzbriši
  19. O EKSORCIZMU:

    Prekrasno si napisala zjutraj: "Šli so oznanjat pokoro." Kaj pa danes oznanja naša Cerkev? Pokoro? Tega ne počne, čeprav je jedro Nauka. Ne počne, ker ne sme početi, ker pripovedniki sami niso v pokori. Če gre tak na cesto oznanjat pokoro, bo tepen. Zamisli si debelga župnika: pripelje se v neko četrt s svojim mega avtom, stopi ven, in oznanja pokoro, ves rdeč v obraz od pečenke pred pol ure? Ne, to ne gre. Takšni naj raje zidove freskajo.

    Torej: včeraj sem omenil, da sem poznal izganjalca hudih duhov, laika. Najbrž se je kak prepameten klerik nasmehnil temu grehu. Ker sem dobil tak občutek po etru, bom pojasnil:

    Ta gospod je bil znani inženir, znan v Sloveniji. Inovator tudi. Vsa Slovenija ga je poznala na tak ali drugačen način. A nekega dne, ko sem prišel k njemu zaradi čisto drugih stvari, so ravno odhajali neki ljudje iz Bosne. Mož in žena. ženi ni mogel nihče v Bosni pomagati: ne zdravniki, ne hođa, ne pop, ne frater. Zato je prišla k temu človeku. drugi so ji povedali o njem, sam nikoli ni razglašal česa takega, saj bi ga v Sloveniji ubili tako v službi kot v cerkvi. Božje dobro je opravljal na skrivaj.

    Problem je torej jasen: naša Cerkev in katoliška nasploh, je bila nekaj desetletij, če ne celo stoletje, v napihnjeni zmoti, ko so zaničevali eksorcizem. Posmehovali so se mu - ker so bili od hudih duhov oblegani in obsedani. Zato so Božje delo v tistem času opravljali t.i. bioenergetiki in podobni, ki jih Cerkev seveda zaničuje, oz. z nevarnostmi večnega pekla povezuje. Ti ljudje so delali, kar bi morali duhovniki-specialisti.

    Potem se je končno našel papež, Janez Pavel II., ki je, kljub kakšnim napakam, vseeno to revščino spet začel skupaj spravljati. In od luteraniov so se skrivaj kaj učili. Končno so začeli resno jemati očeta Gabriella Amortha, njegove knjige prevajati in zapovedali vsaki škofiji kakšnega izganjalca strenirati. Nekaj jih je danes, med seboj odtujenih in pogosto samih v težavah, drugi pa so resnični.

    A je izganjanje le najbolj žalostni del krščanstva, znak, da je vse drugo pred tem odpovedalo. Kajti eksorcizem je:

    odpovedati se grehu. In se obrniti k Bogu, Ljubiti Ga.

    to je dovolj, da živiš v Miru. Hudič sam beži od Božje duše. Seveda pa na vse načine želi ujeti prijatelje te duše, njene bližnje.

    Poljski oče zgoraj v linku vse to pove na Božji način. Kdaj se bo kak slovenski klerik našel, da vse to prevede in objavi na YT? Preveč zavisti? Misel, da ste sami dovolj pametni? Najbrž, saj zato pa smo brez enega samega svetnika.

    Eksorcizem hudih duhov je, ko sprejmemo, kar nam tisti, ki prihajajo OZNANJAT POKORO, govorijo. Že samo s tem kup naših bolezni in tragedij izgubi moč, ker hudi duhovi pobegnejo.

    Zdaj pa si zamislite, kako zblojena je bila Cerkev tako dolgo, ko je izganjanje ignorirala in se ga sramovala - ker je s tem nehote pljuvala na vse svoje sveto: spoved, evharistijo, pokoro, maziljenje, miloščino, itd, ki so vse načini izganjanja hudih duhov. Sami sebi jih moramo najprej izgnati:

    s tem, da se oprimemo Gospodovega ogrinjala in Besede, ležeč pred Njim. Potem so vse hudo-dušne zgodbe za nas smešnica.

    Cerkev je kilava, ker oznanja bedne stvari, namesto resničnih. Pojdite, oznanjajte POKORO!

    A če sami ne boste v njej, hehe, bo pa hudo. Tako se preverja iskrenost, ne pa s prepotentno inkvizicijo in sumničenjem Jezusovih bhakt in kakšnih zamaknjencev, da so od hudega duha.

    Škof, ki ni eksorcist (google ponuja: ekstremist) ali vsaj tega ne podpira, je po mojem, pitano zlato tele. Njegove ovce pa so polne hudih duhov kot izgubljeni kuža bolh.

    Gremo torej, v Nove čase.

    OdgovoriIzbriši
  20. Jona, hvala za tale medvrstična pojasnila in vpogled, ker v Cerkvi se tega ne bo slišalo, mogoče šušljalo, a ne pred verniki. Kot si dobro opredelil, da je to najbolj žalostni del krščanstva, ko vse drugo odpove. Sem razmišljala, zakaj do tega pride in čemu je to tako?

    Prebiram članke na kakšnih portalih, in nek komentator je na enem izmed kvalitetnejših kar sam podal en vidik odgovora. Nekako takole pravi; da je za versko življenje značilna visoka stopnja duhovnosti, ki zna ugotoviti potrebe in interese ljudi. Nadaljuje, da se s tem premaga pretiran egoizem, materializem in individualizem in ateizem, da ti ne povzročajo ljudem in skupnosti veliko škodo.

    Hmm, fokus je v KAJ MENI DUHOVNOST POMAGA in NUDI. Če mi bo všeč, sprejmem, če pa ne, če ne zadovolji mojih potreb in interesov, potem pa pač ne 'kupim'. Torej na starega človeka, ki razmišlja izključno z vidika lastnega interesa se naj bi cepila visoka duhovnost; malo morgen ja. In če se s tem nadaljuje, se človeku samo nabira in nabira, dokler ga teža lastnih hotenj in prikrojevanja njemu ne potepa pod seboj. Kje je tukaj kakšnega govora o ODNOSU z Njegovimi in Gospodom, verjetno milijone let razpoke, vsaj.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, v pokori in odpovedovanju se most do Vas gradi, ki v neki točki Milega spoznanja, se v Ljubezen čisto prelevi. V priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  21. O POCUKRANEM PRIPOVEDNIŠTVU, 1. del:

    Praviš, lidija, zakaj do tega pride in zakaj je tako? En del si že sama zelo dobro ugotovila. Še en odtenek te rjave:

    Pater, katerega linke poljščine sem dajal zgoraj, govori o samem bistvu vsega zla, istočasno pa to zlo tudi sam nehote pomaga pomesti pod preprogo. V tem je problem.

    Pove, da se ne potrebujemo bati hudiča in prekletstva, bati sem moramo lastnega greha, kajti ko grešimo, SAMI odpremo brano, vrata, hudim duhovom, da imajo pravico vstopiti v naše življenje. Ne bojmo se torej Boga, niti hudiča, ampak svojega greha.

    Kaj je greh, smo že pisali in morda spet, v eni besedi pa je greh: NE ODPOVEDATI SE. O tem drugič.

    In zdaj: pater govori enako kot papež Frančišek, ta pa govori enako kot nekateri dohtarji in prav vsi trgovci in luterani prebrisani levičarji. Namreč:

    NIKOLI NE POVEJ RESNICE, ČE JE TA GRDA! ZAMOLČI JO!

    O vsem tem bi lahko napisali debelo knjigo. Seveda to povedo takole:

    "Ljubite svoje bližnje in sovražnike. Nikoli ne uporabljajte trših besed, ne kritizirajte, ne opominjajte, lepo glejte, vaš glas naj bo mehak, naj Jezus govori skozi vas."

    In podobne čudnosti pridigajo, zato pa kar dober procent bivših bogoslovcev potem v službi postanejo veliki grešniki in pedofili in sodelavci mafij ter komunistov. Ker jih ni vzgajal sveti Slomšek, ki je dejal: ''Novo mašo poje palica!''

    Vzrok je v tem, da se želijo priljubiti množicam, da bo 'gmah' in 'kak ficek v žep', greh pa se lepo skrije. Enako delajo mnogi škofje, ko jim duhovnike ujamejo v pedofiliji. Hudičev je ta rod, ki dela tako.

    Zakaj Jezus Kristus Gospod ni bil nikoli taka gnida, tak medeni namaz, taka vatka naparfumana, kot mislijo, da je bil. Ljubezen je tudi Resnico povedati, tudi trdo besedo izustiti, kadar je ta na mestu, in tudi udariti nazaj, da se kdo ne pohujša z udarci po tebi.

    Ti čokoladno-ustneži pač nimajo pojma o pravem Evangeliju. Če bi ga samo enkrat prelistali, kot sem ga jaz, bi videli:

    - da Jezus prinaša meč nemira in razdora v družine, ker demoni ponorijo;
    - da Jezus splete bič in razgoni slinaste trgovce iz temelja;
    - a veste, da celo stari kristjani, sicer borbeni za Cerkev, pojma nimajo in sikajo v bhakto kot kače, če jim pove, da je Jezus zapovedal ''suknje prodati in si meče kupiti''? Ko jim pokažeš v SP, sumijo, da je to jehovska izdaja Svetega pisma, hehe ...
    - Jezus je uporabljal tudi trde besede: hinavci in še kaj hujšega je rekel hinavcem in še hujšim.
    - Jezus je takim gnidam najhujši predel pekla obljubil, če se ne spreobrnejo.

    TAKŠEN JE NAŠ BOG, poleg neskončnega Usmiljenja. Tudi odločnost je Njegovo Usmiljenje. Kako bi sicer bil 'Kralj vojska', izganjalec demonov in branitelj čistih duh ter iskrenih vernikov? In jih vodil Domov?

    Problem klera je, da si je, skupaj z delom luteranstva, IZMISLIL nekega lažnega Boga, ki pa ima delčke pravega Boga. Kakšna je narava Boga Očeta, je jasno napisano v Stari in v Novi zavezi.

    OdgovoriIzbriši
  22. IN MI SMO NAREJENI PO NJEGOVEM MUŠTRU, razlika med Njim in nami je samo v dveh stvareh: mi smo najmanjši, On pa je Največji; On je Ogenj, mi pa smo Njega iskrice: smo torej tudi ognjeni. Razlika je le v KVANTITETI. Druga razlika pa je, da smo mi zavedeni z močmi čarovnice maye, Gospodove materialne energije. Otroški del (za ateiste) hindujske teologije uči, da je Bog od ene energije, torej smo mi tudi Bogovi, in kup gnoja je Bog (Buda); a krona hinduizma, Ljubezen do Osebnega Boga, bhakti (Bog-Ti), pa uči, da je Bog treh energij: duhovne (Njegovo telo); mejne (živa bitja, ki smo pol-duhovna in pol materialna), in krajne, materialne energije, iz katere je vidni in nevidni del materialnega stvarstva.

    Mi smo torej Njegovi Otroci, nismo pa Bog. Lahko smo pa Božji, če nismo ujeti v iluzije začasnega materialnega sveta. Svet ni iluzija, je pa iluzija, ker je vse tukaj začasno. Kar pa je Večno, je Bog osebno in to je duhovni svet, transcendenca.

    Če pa mi govorimo, za RAZLIKO od Gospoda in Očeta, samo lepe stvari, smo praktično monisti (Bog je vse, vse je dobro). Taka duhovščina torej spada v otroško teologijo, primerno za ateiste in demone, kar je jedro panteizma. Govorijo proti panteizmu, kar je prav, a so sami taki. Svoje vere ne poznajo več dobro. Ker so napol ateisti, po svojem delovanju in razmišljanju.

    Kajti Bog in Gospod ne govori tako kot oni: On govori nežno in tudi trdo, kadar je potrebno takšno zdravilo. Tudi na trdo je Ljubezen, ker Bog je le Ljubezen, nič drugega. In zdaj: če smo mi Božji - le kako bomo drugačni od Njega? Bomo le mehki ali le trdi? Bomo le osladneži ali le janzenisti? Bomo samo nežni, če je Oče v Svoji Ljubezni kdaj tudi odločen? Če smo torej le nežni, SMO V NESKLADJU S SVOJO PRAVO, BOŽJO NARAVO. Kajti Gospod je tudi jezen, ko je takšna oblika Ljubezni nujna.

    Vidite, to je bolezen Cerkve: dvesto let je pocukrana, dvesto let pa janzenistična, periodično. Zdaj smo v dobi smetanaste pocukranosti. Iz semenišč prihajajo krofki. To je znak cerkvene zemeljske neodrešenosti. To stanje pa postane TRGOVSTVO, skupaj z delnicami in prodajo šnopsa in katoliškimi ekonomskimi inštituti. Patri v samostanih varijo pir in šnops in vino, ter jih prodajajo! Potem je jasno, da je hudič vsemogočen na Zemlji.

    GOSPOD RES NE SKRBI ZA TAKŠNO krščeno ZALEGO ENAKO, KOT SKRBI ZA SVOJE BHAKTE IN SVETE IN SVETNIŠKE DUŠE,

    zato si morajo upravičeno prigarati svoj vsakdanji kruh. Očenaš torej pri taki veri ne deluje: nič ne daje vsakdanjega kruha Gospod, kar sami si ga moramo prigarati. To pa se doseže le, če se družimo in občujemo z demonskimi dušami. Moramo jih imeti za prijatelje, to nam zdaj trobi ta zmedena vera. Seveda so nam vsi bratje in sestre po rodu in duhu, a ne gredo vsi Domov, v Božje Kraljestvo, in kdor se temu upira, je demonski, zato ne more biti moj prijatelj. Lahko pa je sosed, če želi, ni problema. Rad ga imam, iz sočutja, a to ni moj prijatelj. Moj prijatelj je Gospod in Njegovi sveti in vsi, ki željno iščejo Pot Domov. To so moji prijatelji, je rekel Jezus svoji žlahti, ne pa mama in bratje, je rekel Gospod: če se ne držijo Besede.

    In tako smo ves čas 'v riti', rečeno po domače. Ja, 'dič tle, 'dič tam, eksorcizem Nauka samega na tak način noče delovati, in treba si je izmisliti neko pocukrano teologijo skrivanja zla, da je mir v štacuni. Res je, da ne smemo ljudi ogovarjati, širiti laži in se nenehno nekaj prepirati, ampak včasih je treba povedati, da je miš padla v kotel hrane za slavljence, ne pa da jo le ven potegnemo in postrežemo golaž, po krščansko.

    Pater pa nam pove tudi, da je tudi strahotna pobožnost včasih znak prekletstva, ker je duša v hudem grehu.

    Odreči se sebi in gledati Boga, to je Kristusov Evangelij. Gospod pa ni enostranski, ampak je VSESTRANSKI. Hvala Tebi Mili-strašni!

    Madonca, tale pridiga pa bi bila dobra tudi za v Vatikan, se bojim? Bi kaj škodila?

    OdgovoriIzbriši
  23. Rezultati dobre smrti - živi fantje in nebesa:

    http://www.times.si/svet/fotomladi-tajski-nogometasi-so-se-poklonili-umrlemu-samanu-kunanu-foto--0a265a9933fa8661d3795d05e981f1ba769c62e3.html

    Ta mož je dobro smrt storil, po Jezusu Kristusu.

    OdgovoriIzbriši
  24. Jona, pridiga za v Vatikan in še kam drugam. Tole Božjo razlago sem večkrat predihala in je zadela v samo srčiko. Nastavljeno je ogledalo neodrešenosti klera, ki razlaga Božjo besedo in le-ta zavzame neko držo, prikrojeno glede na pomanjkljivost uvida.

    Napisal si: »On govori nežno in tudi trdo, kadar je potrebno takšno zdravilo. Tudi na trdo je Ljubezen, ker Bog je le Ljubezen, nič drugega. In zdaj: če smo mi Božji - le kako bomo drugačni od Njega? … «. Po tem se prepozna in loči resničnega človeka od naučenih igralcev. Slednji zavzame neko držo vnaprej, prvi pa je resničen v odzivih, če je na mestu graja, graja, če je na mestu potrditev, je ta od srca. In tisti, ki je deležen tovrstnega delovanja, naj se znajde v trdem prijemu Očeta ali kako drugače, bo, če se začne odzivati in korigirati svoja dejanja, v srcu in duši zaznal M I R.

    Nujno je, še enkrat poudariti, da Gospod deluje čez Svoje Božje duše, ki jih je izvolil. In njih slediti in jim pokoren biti je ključ vse Poti. V današnjem kleru pa že vsak meni, da ko obleče oblačilo, da je že Njegov izbrani, na osnovni ravni ja, v duhovnem smislu pa je to še zelooo daleč, da bi kdo samo od teologije in oblačila koga kam vodil. In tega ni, ni prepogiba v kolenu in duhu pred tistimi, ki so se predali scelama Rešeniku Jezusu.

    Hvaljen Jezus in Njegovi pristni, Vas poslušati in slediti daje trdno zaupanje v srce in pomirjenost, v priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  25. Ja, bistvo je to, kar je v srcu, v duši. Navzven pa se lahko vsakdo kake igre priuči, tudi bhaktične. A Boga in čiste duše in živali in otrok ne moreš dolgo varati. Vara se lahko le sebi podobne padleže.

    Te dni malo več proučujem črno-belo svetopisemsko vero, ki jo pridiga tudi pater v omenjenih linkih zgoraj. Šel sem spet poiskat v Staro zavezo, ki pa ni dosti drugačna od Nove zaveze glede prekletstva/blagoslova. Le da je vmes prišel še Jezus Gospod, in to je pokvarilo milijarde kristjanov v nekakšno polovičarsko vero. Tako se dogaja vsem Božjim dušam: pridružijo se jim, kot sv. Frančišku, POTEM PA PO STAREM NAPREJ GREŠIJO, TOKRAT V RJAVIH HABITIH.

    A če gremo pogledat SP, in če malo bolj poslušamo Jezusa Gospoda, ni razlike med Staro in Novo zavezo: za ista dejanja obstaja isto prekletstvo; in za iste prave stvari obstaja isti Blagoslov.

    Bom to malo napisal, če bo čas in navdih.

    Obstajajo krščenci, recimo v politiki, ki po nasveti dela klera in tudi dobrega papeža, v imenu lažne Kristusove ljubezni občijo, kot vlačuge (to je svetopisemski izraz) z brezbožnimi. Potem pa se, po odnosu, spet umikajo v svojo jato pokrižarjev. A problem je v tem, da so si nakopali kup dušnega dolga in prišli v zono prekletstva, mnogi pa so prekleti, čeprav marsikateri od levičarjev ni.

    Vzemimo za primer gospode Šarca, Cerarja, Tonina itd: kdor jim je bližji, jih lahko vpraša, kako se počutijo v dušah te tedne, in če so iskreni, bodo priznali, da se zeloooooo za en drek. In ta je tudi na njih.

    Bojte se prekletja samega sebe z grehom! Največji greh pa je, ko drugega krščenega, ki ga Gospod ima rad, in nad katerim je dokajšnja mera blagoslova, označujejo za lažnika, skozi besede satana, ki je kralj laži.

    Bhakti, Ljubezen do Gospoda in svetih, je edina rešitev za ta svet in duše. Omenjena tradicionalna bazična vera in razlaga Nauka, pa je poglavitno pomagalo, da se človek resno zagrabi Boga, ne pa mamona. Če je količkaj malo pameten.

    Lidija, omenila si, da je Bog izvolil neke duše. S tem se le delno strinjam: nekatere res izvoli že vnaprej, nekatere pa sprejme, ko končno postanejo vsaj malo NORMALNE, kajti normalno je, da Ga damo na Prvo mesto, Ga častimo in skušamo Služiti.

    Večina svetnikov ni bila izvoljenih, ampak je Gospod prišel, ker so poslušali Njegovo besedo in Ga iskali in Ga skušali Ljubiti. Večina duš se torej same 'izberejo', s tem, da se odzovejo na klic Domov, ki je v vseh dušah vseh živih bitij.

    A enim pa paše lesti k prekletstvu nad seboj in svojimi. Takšnim evharistija ni Kristus, ampak samo zoprna lepka na nebo v ustih, od katere gredo domov še bolj grešni, kajti Gospod jim je že z jezika ušel nazaj v tabernakelj.

    To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Mili-Strašni!

    OdgovoriIzbriši
  26. Jona, vedno po Duhu Božjega uvida razložiš in kdor je količkaj odprt, nejezikav, zauzdan, da ne plane nastrojeno in ošabno iz delno razumljenih teoloških učenostih nazaj, zazna Zdravilnost in Resničnost napisanega.

    Ko sem vse to prebirala, me je spreletelo še tisto od pred nekaj dnevi – POKORA. Šla sem pogledat v svete knjige tuje religije, ki govori o bhaktiju (Bog-Ti) in je povedano, da je pokora – imenovana tapa; ena in edina naloga slehernega človeka, saj samo s pokoro lahko spozna samega sebe, ne čutno zadovoljevanje in če povzamem, gre za spoznanje odnosa z Gospodom in Njegovimi.

    Stopiti na pot tape je drugo rojstvo za duhovnega kandidata. In to lahko v srcu spozna tudi kakšna mlada oseba, če je z lahkomiselnostjo in oholostjo ravnala in menila, da ji kar vse pripada in so odnosi s pristnimi ljudmi kot hipermarket. Vržeš keš, pobereš robo.

    Jona, če pa sedaj združimo z vsem, kar si povedal in razložil v teh zapisih, pa je največja od vsega Ljubezen do Gospoda. Velja za vsako dušo, da se očisti in zasije izvorna narava iz srca, ki je, da Ljubimo in Služimo Gospoda. Gospod pa še rajši vidi in sprejme, da služimo Njegovim malim, tistim, ki jih Gospod osebno vodi in varuje, ker so z Njim v osebnem, intimnem odnosu src.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, izven tega smisla v življenju ni, mogoče vmesne vzdrževalne aktivnosti, da se telo ohranja in se lahko Delo za Gospoda opravlja. V priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  27. Zelo lepo si napisala, zgleda da se te Jezusov tempeljski bič dotika.

    Kaj pa bi brez Ljubezni do Boga? Človek je vsak dan krvavo ubit v srce, ko vidi, da ga ni človeka v pol stoletja, ki bi ga srečal, in bi tisti živel kot oni, ki je prodal vse svoje bisere, da je lahko kupil Najlepšega.

    Iz slabega dušnega materiala se ne da narediti NIČESAR. Iz t.i. "mladih duš" ni svetništva, ni Odrešenja. Tudi če gredo v Cerkev ali celo k svetniku, se še vedno 'vlačugajo' s svojimi kapricami in prešuštvi. Ko Božja duša to gleda, ima dve možnosti:

    če gleda, kaj vse jim je Gospod pripravil, pa so zavrgli, ker ne PRIHAJAJO Z VESELJEM IN KOT DA JIM JE TO ZADNJE V ŽIVLJENJU, potem je človek žalosten, da skoraj umre. Če pa gleda skozi Božje oči, ni nobene žalosti, ampak Mir in Razumevanje:

    Kdor ne zlomi svojega starega loka, ne more doseči ničesar ne na tem, ne na onem svetu. Kdor ne proda vsega, in kupi njivo, kjer je našel Zaklad, ni material za končanje trpljenja. Kdor ima bisere, pa jih vse ne proda, da bi kupil Najlepšega, tisti spi z demoni, vlačugar je.

    In potem imamo: samo-preklete; tiste na ničli; ter tiste, ko so Blagoslovljeni. In imamo kupe škofov, ki so sicer na ničli, ni pa Blagoslova nad njimi; imamo vernike, ki so v prekletstvu po svoji volji; in imamo levičarje, ki to niso. In imamo tri desne politike, ki so v 'Blagoslavljenstvu', ker so bili blagoslovljeni kot se to v Resnici zgodi in je po Bogu, ne po tehniki.

    Morda o tem kaj več napišem, a srčna rana zeva, ko gleda kaj ljudje počno z Milostmi, ki jih je Gospod pripravil zanje. To ni za povedat, če bi povedal, bi med pripovedovanjem umrl.

    Kaj je greh? Greh je samo eno:

    NE ODPOVEDATI SE.

    Ko se ne odpoveš, ne moreš biti CELOSTEN za nekaj drugega, Drugega, ki je Prvi. To je greh.

    Berite, berite, duše izgubljene, berite in se zjokajte; včeraj je godoval sveti Aleš:

    http://svetniki.org/sveti-ales-spokornik/

    OdgovoriIzbriši
  28. Loubi moji, ta jona od niča je veliko pisal svoje spoznanje po Duhu, da je naš dobri papež inkarnacija PAPEŽA ZA ATEISTE, in da se današnja teologija zelo približuje Lutrovim zmotam.

    Zdaj pa sem po naključju naletel na tale prispevek, katerega bolje da ne razumete, ker govori enake stvari. Je duhovnik, ki se je očitno uprl temu trendu, najbrž ga imajo za heretika. Po enem mesecu učenja poljščine so mi te stvari v muko, prevajal pa ne bom, ker lahko kakšno kozlarijo zapišem. A mož govori o že 60-letnem trendu, revoluciji v Cerkvi, ki jo vodijo zli in heretični teologi, ki si želijo priti na oblast.

    Vsega tega ta slepi jonež ni vedel, samo po duhu mu je bilo v duši čutiti, in vpil je v tem gorovju makadamskem, pa so le škofje zmrznili, verniki volili levico in Gospod je odšel. Vseeno poslušajte, nekaj boste že razumeli:

    https://www.youtube.com/watch?v=8I6n1WWhOTM

    Pazite! Luter je bil iskren, pa je v peklu končal, ker so ga levi in hudi duhovi zlorabili v njegovi zaletavosti in kasneje še heretizmu. Bi res želeli?

    OdgovoriIzbriši
  29. Šel sem malo klikat, to so hude reči, bolje ne brati in ostati slep?

    http://eponymousflower.blogspot.com/2016/08/msgr-antonio-livi-this-pope-lets-public.html

    Kot je povedano, je zgodovina Cerkve polna papežev, ki so bili slab zgled po Nauku, pa tudi svetniških. Današnji papež je ...

    Ne bomo se spuščali v te stvari, papež za krščene ateiste je pač taka inkarnacija, ki jo je Bog poslal. Je pa res, da kdor sledi spremembam Nauka, ki se v zgodovini dogajajo, ker je potrebno demone in ateiste približati Bogu, tisti pa bo veeeeeeeelik revček. In tu je vzrok vsega mraka:

    postransko zdravilo postaja glavno Zdravilo,

    duše pa potujejo v vice neodrešene, skupaj s svojimi grešnimi pripovedniki, ki so postali 'vsem vse', torej tudi živalim v zoo so postali živali - da na koncu ne bi niti enega Odrešili, ali kaaaaj?

    S tem zaključujem komentiranje te teme. Bojmo se greha, najstrašnejši greh pa je teološki greh. Teološki greh je NE ODPOVEDATI se posvetnim neumnostim in jih tlačiti v Nauk.

    Gospod, Usmili se nas, amen.

    OdgovoriIzbriši


11.9.2018: Blog in komentiranje sta zaprta. Vesel študij!

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.