- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

četrtek, 28. junij 2018

79. Kako brez muk 'muvič po polsku'
Zakaj se učiti poljščine?
In zakaj fant ljubi dekle?

Pierogi-momo-gyoza-žlikrofi; svet je majhen.
Wikipedia

28.6.2018, czwartek (čvartek); še poletja ni bilo, pa je že jesen.

Kot smo v prejšnjem tekstu že napisali, je poljščina precej blizu slovenščini. In potem odkriješ, da poljščino hitro razumejo tudi mnogi drugi slovanski poslušalci: Hrvati, Srbi, Ukrajinci, Čehi, Slovaki … Menda se slovanščina deli na dva glavna dela: južno in zahodno slovanščino. A kakorkoli, nima veze, gremo v medias res, k bistvu.

No ja, še malo bom zakrožil, da dojamete, od kod smo Slovani in zakaj so slovanski jeziki v bistvu en sam jezik. Že sem pisal, da je slovenščina temelj za mnoge evropske jezike, in ne obratno. Zdaj pa vidim, da se je naš originalni slovanski jezik malo spreminjal, ko se je slovanski rod porazdelil po teh vzhodnih pokrajinah Evrope in Balkanu, in ko gre kakšen rod v neko zakotno dolino, tam besede malo drugače odmevajo - interneta ni bilo, radia in letal tudi ne - in ista beseda ima čez nekaj stoletij v različnih dolinah različen prizvok. Včasih pa kakšno zamenjajo med seboj z drugo, kar zna postati smešno. In imamo recimo besedo ura, ki se ji v poljščini reče godžina, kar v srbo-hrvaščini pomeni leto, godina. Tudi tega je kar nekaj, zato je poljščina zelo zanimiva, zabavna, skupaj z njenimi šumniki in pojočimi naglasi.

Torej, ko sem bil nekoč davno prvič na Japonskem, sem kdaj naletel na posebno hrano, ki je bila zame draga. Menda je prišla s Kitajske. Rekli so ji gyoza, ima pa dve varianti: ali je v olju pražena ali pa kuhana. Tamkajšnja mama me je naučila, kako se jo naredi, in ko sem prišel nazaj domov, sem spoznal, da se ji reče 'tradicionalna slovenska jed žlikrofi'. In ko sem bil drugič na Japonskem, sem tam spoznal dva meniha iz Ladaka, severne Indije, ki sta me naučila, kako se dela momo, njihovo tradicionalno jed. In spet je bilo vse enako, enake sestavine, bili so žlikrofi. No, ko pa sem se slaba dva tedna nazaj začel zanimati za poljščino, so vsi na posnetkih hvalili neko strašno super tradicionalno poljsko jed. Ponavljali so besedo: pierogi. Ko sem končno prišel do fotke, pa sem zagledal gyoza-momo-žlikrofe.

Svet je majhen, in vsi imamo iste korenine: južno Indijo, OD KODER PRIHAJA TUDI NAŠ SLOVANSKI ROD. Slovenščina ima veliko množico besed, ki jih najdemo v sanskritu. Vsi pa radi jemo momo, ki je očitno naša mama (ko otrok jé momo, ne more izgovoriti mama, ampak zamomlja: "Momo!"). Če se zavedamo tega, v besedah najdemo skupne korenine, in učenje postane lažje.

Kako najlažje začeti - za tiste, ki znajo angleško

Sklenil sem, da se bom poljščine učil predvsem s poslušanjem in ponavljanjem slišanega. Našel sem en dober walkman, zapuščino, se ga naučil uporabljati, šel na spodnjo spletno stran in na domači računalnik zložil 100 lekcij poljščine. To mapo sem 'odzipal' in 100 lekcij razdelil na štiri mape po 25 (ali pa na 5 map po 20), da na USB walkmanu lažje najdem lekcije. Ta spletna stran je: 50 jezikov, 50 languages; poljščina:


Kliknite prvo lekcijo, OSEBE, in zgoraj boste videli:

Free download MP3:  ALL

Pritisnete ALL, in takoj ZDAJLE vam bo naložilo VSEH 100 lekcij. Na glavni strani 50 languages, KLIKNI, pa levo zgoraj najdete tole:

All our books


kjer lahko pri Amazonu naročite KNJIGO z zapisi teh stotih lekcij. Dobro je namreč poslušati in istočasno brati poljski zapis teksta.

Potem pa naprej

Ko sem lekcije poslušal kakšnih deset dni, okoli 60 lekcij je bilo za menoj (vsako poslušam enkrat ali dvakrat, a ZELOOOOOOOOOO POZORNO, potem pa bom šel od začetka), sem na YouTube naletel na tegale človeka, Piotra, ki je pa taprava poljska faca. Kliknite na link, mirno poslušajte, in razumeli boste veliko. Problem poljščine je, da Poljaki govorijo precej hitro, ta možak pa je 'odkril' način, kako se učiti jezika kot otrok, na naraven način: s poslušanjem in ponavljanjem. No, poslušajte ga, govori počasi, za vas, kot govorimo majhnim otrokom:


Možak je naredil celo vesolje zanimivih lekcij, filmov, dnevnih razlag, zapisov in stika z njim, vse pa temelji na poslušanju običajne poljščine in ponavljanju. Kot se učijo otroci in se brez muk v kratkem času naučijo svojega jezika. Sam zase pravi, da ni bil 'talent' za jezike, ko pa se je začel učiti na tak naraven način, se je hitro naučil dveh tujih jezikov, v nulo.

Če pod zgornjim videom kliknete na Piotrov YouTube nick, MrRealPolish, pridete do veliko učnega materiala. A to ni še nič. Njegova spletna:


Čisto pod vrhom vidite tri razrede: PODCAST, PREMIUM COURSES in VIP. Podcast je kar nekaj materiala brezplačno, a se ZAPIS lekcij kmalu konča, medtem ko lahko poslušate vsako do konca. Če ne razumete pisane poljščine, enostavno kliknite z desno tipko: 'prevedi v slovenščina'.

Kdor pa je resen, da se nauči poljščino na hitro, mora nekaj plačati. Pod PREMIUM COURSES je pripravil 100 zelo obširnih posnetih lekcij, za 100 evrov. Lahko pa te lekcije študirate za en evro/15 dni ali 10 evrov na mesec, če sem prav razumel.

Tretja varianta je VIP (very important person) klub, kjer je ogromno videov in osebnih pogovorov preko internetne kamere. Cena 10 evrov na mesec, prekineš lahko kadarkoli.

Sam se za finančne variante še nisem odločil, ker je dovolj brezplačnega začetnega materiala, najprej je treba 100 avdio lekcij dobro predihati, ker vidim, da mi dajejo trdno osnovo, da lažje razumem Piotra, če naletim nanj.

Možak ima zelo izdelano psihologijo učenja jezika, pravi, da je to stvar psihologije. Bistvo vsega pa je, povedano po jonovo:

ODPOVEJ SE DRUGIM STVAREM, IN IMEL BOŠ ČAS IN ENERGIJO, DA SE BOŠ LAHKO INTENZIVNO UČIL POLJŠČINE. Manj drsaj po svojem neumnem telefonu, umakni se nekam z walkmanom in pozorno poslušaj ter ponavljaj lekcije. Recimo, ko si utrujen, greš počivat in pred ali po dremežu POZORNO poslušaš lekcije. Enako je ob dnevih, ko imaš zjutraj čas, preden vstaneš ali preden zaspiš. In dneve, ko ni velikega dela, lahko posvetiš učenju, recimo nekaj ur, razdeljenih na tri ali štiri časovne segmente.

Če se odpoveste izletom, žurkam, veselicam, koncertom in težavnim sorodstvenim srečanjem, se lahko v tem času naučite novega tujega jezika. Brez nič torej ni nič.   

Mislim, da je minimum ENA URA NA DAN, vsak dan. Kot boste videli, so ljudje, kak Ukrajinec, ki po pol leta intenzivnega učenja na tak način že zelo tekoče govorijo osnovno poljščino. Nobenega mučenja z gramatiko: samo poslušaj, zraven beri poljski tekst, in po malem ponavljaj, kar lahko.

Neverjetno pomaga, če znaš srbo-hrvaško, ker je ogromno poljskih besed, ki si jih lahko razložimo preko tega jezika. Npr: Zakaj se učiti poljsko? Beseda 'zakaj' je dlaczego (izg. dlačego). Slovenščina nam ne da povezave, hrvaščina pa pojasni: 'zbog čega', dlačego? Včasih pa je obratno in pomaga slovenščina.

Ne kupujte slabega walkmana. Imam takle USB walkman, Sony, starejši tip, to spletna je iz leta 2007:


Tole pa so novejše variante, v raznih barvah, kupite si preprostejšega:


Neverjetno, koliko funkcij ima ta mala stvarca, in modernejši so precej zmogljivejši; samo klikneš in že si v poljskem svetu, besedila lahko prevrtiš naprej, nazaj, skočiš na drugo lekcijo … Lahko se učiš pod lipo, v šotoru, v bivaku na gori, v postelji, na stranišču, le med vožnjo se ne učite, in NIKOLI, kadar imate kak drug opravek, KAJTI učenje jezika je stvar zbranosti. Piotr o tem pove veliko koristnega: nekaj boste že razumeli: Jak uczyć się języków, kako se učiti jezikov:


Če ne razumete dovolj, najprej poslušajte kakšnih 50 zgornjih lekcij, in bo že lažje. Takole pa je po 6h mesecih s Piotrom spregovoril nek Ukrajinec:


Zgleda, da Piotr snema dnevne prispevke, tale je od včeraj, in govori o 'častni' nogometni tekmi za uboge Poljake na SP, ki bo danes, ko se bodo pomerili z Japonci:


Kar pa se walkmanov tiče, sem jih vedno zavračal, ko pa se gre za poljščino, katero je govorila sveta Favstina Najsvetejša, pa …… vsak resničen bhakta popusti pri svojih načelih, ko pristopi nekaj svetega.
  
Zakaj se učiti poljščine?

Ljudje se poljščine učijo zaradi biznisa, ker tam da je vse ceneje, pa 'sužnje' dobijo za mali denar, in hrana je dobra, pa zabave, ženske, pijača …

Sam pravzaprav ne vem, kaj bom s poljščino. Se želim pogovarjati s Poljaki? Zakaj le, saj ne iščem ničesar od njih. Pa tudi dati jim nimam kaj, se mi zdi. Vse mi dajejo Bog, svetniki, bhakte in njiva. Na vsej Zemlji ni več kotička, ki bi mi kaj zelo posebnega pomenil, ker je ta kotiček v mojem srcu, skupaj z Gospodom. Pa vendar me nekaj razveseli: kjer je Gospod hodil, tam so sveta tla, in kjer so svetniki hodili, tam je nekaj svetega prisotnega. Torej me zanima neka druga Zemlja, ki je dana preko naše zemlje, in je sveta.

Svetost vleče, vleče dušo tja, kjer je Dom.

In bom malo drugače zaključil glede VZROKA, zakaj se učim poljsko. Moj pokojni prijatelj, akademik, znani matematik, japonolog in dobitnik cesarjeve nagrade, je napisal kupe knjig, in v eni od njih je tole zen vprašanje:

Zakaj fant ljubi dekle?

Če ljudi po vsem svetu sprašuješ to vprašanje, bodo tisoče let klamfali vse možne filozofije in tudi bedarije, A NOBEN ODGOVOR NI PRAVI, če nimajo čistih src. Zato vas zdaj vprašam:

Zakaj bhakta Ljubi Gospoda?
Zakaj mati ljubi otroka?
Zakaj bhakta Ljubi svetnika?
Zakaj Bog Ljubi duše?

To vprašanje sem že nekje napisal, prebralo je tisoče ljudi, a nobeden se ni upal odgovoriti. Zato sem absolutno popolnoma prepričan, da tudi vi in škofje in vsi teologi in dobri papež nimate pravega odgovora. Za pravi odgovor mora biti naš um transcendenten od želja tega sveta. No, pa bom tokrat podal odgovor, da bo naprednejše duše med vami pretresel in oživel: Zakaj fant ljubi dekle?

Odgovor:
On LJUBI!

Zakaj mati ljubi otroka? ONA LJUBI!

Zakaj bhakta Ljubi Gospoda? ON(A) LJUBI!

Zakaj Gospod Ljubi duše? ON LJUBI, KER JE LJUBEZEN, KAJ PA NAJ DRUGEGA?

In zakaj se ta črv uči poljsko? Ker Ljubi nekaj, kar mu je skočilo v srce.

Vi pa pač po svoje. Dziękuję (džijenkujen) za pozornost, pa Gospod z vami. Aleluja!



Še to: v kotu Google prevajalnika je gumbek z zvočnikom in glas vam počasi ali normalno prebere poljski tekst. Tu pa je stran, kjer lahko lastnemu tekstu dodate še poljske črke (sam še nisem na tej ravni):


In tu je en slovar za kakšno besedo:








nedelja, 24. junij 2018


78. Obstaja na Zemlji dežela-grad,
kjer je Gospod vedno, in je rad.
Vzljubite jo.


Sliki po YouTube

24.6.2018, niedziela, shladilo se je, bo še kak dan čebeličje paše?

Zadnje čase imam vse večje težave z dostopom do lastnega bloga in tudi z A1. Zdi se mi čudno. Z velikimi in dolgotrajnimi mukami mi je uspelo tole objaviti.

Kako mi je Poljska padla v srce

Kot mulc sem doma našel knjige Henrija Sinkijeviča, Poljaka, KLIKNIki je napisal slavni Quo vadis, Kam greš človek? Ne spominjam se, da bi to knjigo kdaj docela prebral, vem pa da smo jo imeli doma. Sem pa zagotovo najmanj enkrat natančno prebral njegovo trilogijo: Z ognjem in mečem, Potop in Mali vitez. Morda tudi V puščavi in goščavi. Od teh knjig se spomnim samo neke sile, junaštva Poljakov v obrambi svoje domovine, strašnih mučenj, in malega viteza, Pana Wołodyjowskega. Poglejte si tale duel 'malega viteza' Volodjovskega z razbojnikom (kliknite za angleške podnapise):


A ste videli duha Poljskoga, duha svjetoga Janeza Pavla II, duha poljskih svetnikov in svete Favstine Najsvetejše? Megleni, preračunljivi, mamonski kristjani slovenski, ki že 70 let volite brezbožne, potem pa javkate kot Kalimeri, kje je duh vaših pradedov?

No, Henri Sinkijevič je leta 1905 dobil Nobelovo nagrado za 'velike zasluge epskega pisateljevanja'. Tako imajo Poljaki Nobelove nagrajence IN CEL KUP SVETNIKOV, MI PA NOBENEGA. In bojim se, da tudi jaz nimam več teh knjig, da sem jih antikvariatu prodal, takrat, ko sem tudi vse drugo v prgišče drobiža spremenil, in z nekaj malega pod pazduho, odšel po svetu, Boga in sebe iskajoč.

Kakorkoli. Potem so Poljaki postali 'slovanski sužnji', tako smo jih dojemali, tlačili so jih Nemci in Rusi stoletja, pa najbrž še kdo, in za nas je postala Poljska ena meglena socialistična revščina. A v resnici je v njej nenehno tlela Božja svetost in tiha moč, ki spet prihaja v svojo polnost. Preizkušen je ta narod, in to ga je približalo svetosti in tudi neki mehkobi, ki se morda še najbolj kaže v njihovem jeziku: naš je kot kamen, poln ostrih vogalov, njihov pa je mehkejši, zaobljenejši. To kaže tudi na dušo Poljaka: močna, močna, a tudi nežnejša.

Slišal sem del pripovedi o družini Martin, starših svete Terezije Deteta Jezusa, in pri njiju opazil, da sta sicer imela svoje načrte za svoji življenji, a sta sledila veselim svetlim navdihom srca, in tako postala starša svetnice, čeprav sta oba vsak zase od nekdaj želela biti redovnika. In tako deluje Sveti Duh: po navdihih; naši kleriki pa mislijo, da so navdihi hipci norosti, in zato imamo v naši bedni domovini, kar imamo, ker se bojijo Navdiha.

In sem nekaj tednov nazaj na TV slišal nekega poljskega politika govoriti, ni me zanimalo, pa je od nekod prišla misel ali glas:

''Poslušaj, tako je zvenela sveta Favstina Kowalska.''

Kot da bi me sveta strela strašne Ljubezni zadela v srce, skoraj sem padel po tleh, solze, in naenkrat sem vzljubil Poljsko kot ona. Dovolj je bila torej le ena sekunda. A ta sekunda kar traja in traja, in vse se na novo odpira, dan za dnem:

Poljaki so narod svetnikov, samo Varšava jih ima precej; najnižji sluga svete Favstine Kowalske Najsvetejše, sveti Janez Pavel II., je bil Poljak, in zaslužen je, da je Cerkev sploh sprejela to svetnico med svoje svetnike - seveda pa je ne prepozna do konca, ker le Gospodovi bhakte res dojemajo velike Gospodove bhakte. In osebni sluga svetega Vojtile je bil naš aktualni nuncij, nadškof Juliusz Janusz. Poglejte si njegovo neverjetno službeno biografijo, KLIKNI. Kot pa ste lahko opazili, je nek cerkveni čudak, ki je sestavek napisal, izpustil, da gospod Januš GOVORI TUDI SLOVENSKO. To pove precej o nas, zakotnih dolinskih posebnežih.

In je bil papež Vojtila velik dobrotnik slovenske osamosvojitve in našemu narodu zelo naklonjen, gospod Januš pa je bil sluga tega svetnika, ter je prav tako naš dobrotnik. In ker bhakti Znanost o Ljubezni do Gospoda pravi, da je pomembnejše biti služabnik služabnika od Gospodovega služabnika, kot pa da si le služabnik in prijatelj Gospoda osebno, mi srce ne da kaj drugega, kot da sem večni bhakta tudi gospoda Januša.

Seveda pa demonske teologije in slepe veje krščanstva te končne Poti Domov in Služenja ne sprejemajo, celo za heretične jih proglašajo. Zato pa so, kjer so, v spodnjih koncih vic. Poglejte si, koliko svetnikov ima Poljska, KLIKNI, MI PA NOBENEGA, ker je naša Slovenska Cerkev delala s svojimi KOT SVINJA Z MEHOM.

A ta udarec Ljubezni v srce je bil šele prvi impulz

Začel sem malo poljščino 'študirati', zelo zabaven jezik je, in za tistega, ki zna slovensko in srbo-hrvaško, je 80% znan in logičen, če je le kakšne naše starejše pripovedi bral in pozna besede, ki so jih moderni brezbožni puritanski lingvisti zdaj že vrgli iz SSKJ. Seveda pa Poljaki vse po svoje naglasijo, to je 'bardzo interesujonce'. Rekel bi, da se je treba kakih 20% besed pač naučiti, druge pa so nam v raznih kombinacijah znane ali zelo logične. Če bo kdo želel, lahko kaj napišemo, kako se zlahka začeti učiti tega jezika.

In ko sem stikal po YouTube o življenju Poljakov, sem doživel nov udarec Milosti: mislil sem, da bom umrl, in dolgo nisem prišel k sebi od sreče:

19. novembra 2016
je Poljska proglasila in ustoličila
Gospoda Jezusa Kristusa Odrešenika
ZA KRALJA IN GOSPODA POLJSKE!

Dla jego Króla!

 Glejte, ne hitite, prosim. 

Pod videom kliknite POKAŽI VEČ, in odprlo se vam bo besedilo proglasitve. In kdor ne zna angleško, naj klikne z desno tipko miške in izbere: 'prevedi v slovenščina', da bo dobil približen prevod. Ne hitite, dobro in počasi si oglejte celoten posnetek, da vam ne bo na koncu žal.

Pretresljivo. To je duh naših prednikov, patriarhov, očakov, mučencev in svetnikov. KRŠČANSTVO JE ENOSTAVNO TREBA ODLOČNO BRANITI. Sicer tudi svojih družin in otrok ni mogoče ubraniti pred tem, kar prihaja, papež Pavel II. pa je v videnju imenoval kot 'muslimanske horde', ki bodo hujše od vsega doslej. In zdaj prihajajo, na zvijačen način, s pomočjo našega dobrega človeka papeža Frančiška, izgubljene evangeličanke iz Vzhodne Nemčije, gospe Merkel, in zvijačnih levičarjev.

Seveda bodo VEČINSKI LEVIČARJI v Slovenski Cerkvi takoj začeli po hribarjansko svetovati in podpihovati, da Cerkev ne sme braniti krščanstva in naroda, ampak da mora ostati bolehna in nespodobna cunja današnjemu političnemu trendu. Ne bodo zmogli prepoznati, da so Poljaki zelo nežno-krščansko, a trdno-krščansko, pokazali svojo prisego in voljo. Poglejte si še en pretresljiv dogodek:

26. avgusta 2017 so Poljaki obnovili prisego Božji Materi, Kraljici Poljske, ob 300-letnici kronanja Gospe Jasnogorske. Vzemite si čas, da Duh pride k vam:  


In še vse-Poljski pohod v bran krščanstva. Nobenega nacionalizma ni tu, tudi ko govorijo odločno, je v njih krščanska milina, vse skupaj pa ni sovražno ali fašistično, kot bodo levi fašisti zaključili, ampak je preprosto le Ljubezen do Gospoda in svoje domovine in naroda, družine, otrok. Jasno se zavedajo zahrbtnega levičarstva in njega povezave z islamom. Vse pa je začel Luter, ki so ga zle sile potem le izkoristile in zavrgle. Poslušajte govornico na koncu, ko nagovori islamskega imama tutaj, na Poljskem: "Nobenih islamskih zakonov ne boste uvedli na Poljskem!" Dostojanstveno, zmerno, milo in strašno v moči. Le kako Gospod ne bi bil s tem narodom:

"Kar potrebujemo, sta Ljubezen in Resnica Evangelija!"
Največji pohod v zgodovini Poljske. 

Seveda bodo levaki v naši Cerkvi skočili pokonci, da se gre za verski fašizem, saj smo jih brali, kako so pisarili in svetovali svojim meglenim škofom, pred volitvami, da ja ne bi kdo ust odprl v podporo močni združeni Desnici. 

Slovenci bomo preživeli le, če se stisnemo k materi Poljski in njenim zaveznicam. Ker pa je naš izgubljeni krščanski rod praznih cerkvic ponovno izvolil bolj leve kristjane kot Resnico, in boste mnogi predolgo zaman čakali, predlagam, da se začnete učiti poljsko, v stiski pa tudi madžarsko. Ustanovite društvo prijateljstva do poljske vere in jezika, v Imenu Jezusa Kristusa. Pomagajte si med seboj in Bog vas bo podprl. 

Test

Ta tekst in posnetki je bil tudi test:

-      če niste prišli do njega, imate zelo nesrečno karmo;
-      če ste ostali hladni ali celo zajezikali, ste izgubljeni za Svetega Duha;
-      če se vam je malček ogrelo srce, ste spodoben vernik Gospodov Kristusov;
-      če ste se zjokali, ste Gospodov bhakta;
-      in če ste skoraj umrli od hlipanja in jokanja, ter vzljubili svetnico, Poljsko in ta jezik, ste že velik Gospodov bhakta, in Gospod je osebno ob vas.

Ps: zaman bo šel kdo nazaj klikat in poskusit kako solzo spustit - Duh je že odšel, če ni bil sprejet. Sem vas opomnil: "... da vam ne bo potem žal."

Ps 2: Naš kler z gospodi škofi vred ima samo še eno drobno možnost, glede na to da so vse druge trmavo zamrazili: ker je Gospod osebno izbral gospoda nuncija za Svojega, lahko rešitev za ta narod pride le po njem: po Ljubezni do tega najnižjega sluge svetnikov. Soliranje direkt h Gospodu pa bo ostalo brez vsakršnega odgovora. Ker Gospod govori: 

kdor Mojega ne Ljubi in služi,
Mene ni vreden!

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Močni!



  


sreda, 20. junij 2018


77. O izvorni 'moški duhovnosti' in o
energetiki moškega ter ženske
2 od 2

CityLab

20.6.2018, sreda, aprilsko vreme, a lipci in kostanji brnijo, livade po medu dišijo.

Moški umik k Bogu

Ko sem bil starejši mulc, sem začutil, da mi Cerkev ne more dati drugega, kot da ostanem potrpežljiv tumpelj, ki kot voliček prenaša svoje bedno življenje, z upanjem na Vstajenje ob koncu sveta čez milijarde let. Kar pomeni zavreči 70% svojih še neodkritih potencialov. Zato sem se lotil samostojnega I S K A N J A. Najprej mi je v roke prišla nekakšna hermetična literatura, ki sem jo zelo dobro predihal, preden sem krenil k zen-budizmu. Ta hermetizem je bil ena sama praksa, in poučne smernice, nekakšna mešanica idej prave joge (joga pomeni: LINK Z BOGOM !!) s primesmi gnostičnega okultizma višje stopnje. Sliši se strašno heretično (demonsko, a ne, inkvizicija?) - a vse, kar sem tam prebiral in poskušal vaditi, je bilo, kot sem sam razumel: Postani notranje močan in najdi Boga! Oni pravijo: najdi razsvetljenje.

No, v eni knjižici te sorte, polni izjemno poučnih stvari, recimo nujnosti kontrole spolne energije, da lahko napreduješ ali duhovno, ustvarjalno ali pa materialno; ali pa, da je duhovno petje način očiščenja duha in duše; o nujnosti duhovnega vodstva; da več želja pomeni več težav in trpljenja; o tem, da so krize način zorenja; o poklicih, ki niso v nasprotju z Naukom, in o poklicih, ki so v nasprotju z Naukom in moralo (recimo politika in prodajanje alkohola pijančkom …); o smrtonosnosti našega uma, če ni usmerjen k Bogu; sem zasledil nekak tak stavek:

Ko uspešen moški dopolni petdeseto leto, naj 50% svojega imetja daruje razsvetljenim duhovnikom, 25% razdeli svoji družini, ostalih 25% ali manj pa vzame s seboj in se povsem posveti Poti, iskanju Boga. S seboj naj vzame samo tisto, kar lahko položi pod glavo, ko bo spal ob cestah, na poti k duhovnemu vodniku in Bogu.

Sam sicer pravim, da čim prej začneš s tem postopkom, tem bolje, kajti mladost ima tudi več moči, brez neke moči pa začetek Poti domala ni mogoč.

Po zen-budizmu in podobnem, pa je Gospod sam prišel do te zgube od iskalca, prinesel mu je svete Knjige - in tam sem lahko spet prebral enak stavek kot zgoraj! In ko sem se ga vsaj v želji začel končno držati, je Gospod prišel in se Razodel. Bil je Oče/Jezus Kristus Rešenik. Aleluja!

Duhovna Pot, ki ni hinavska (polovičarska), se začne z enim samim malim semenčkom. To je malo Jezusovo gorčično seme, ki pa se zna razrasti čez vse. Začne se torej s POPOLNIM UMIKOM. Vsi ostali umikci za kako uro, dan ali teden, celo v kak samostan okroglih patrov-permisivcev, pa so le bratranci tega Umika, bratranci v 33. kolenu. Luka 14,33:
         
''Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima,
ne more biti Moj učenec.''

In tako človek proda vse, kar ima, da pride do nekaj drobiža, zapusti vse, ki ga dobro poznajo, in začne iskati Boga. Prvi in edini korak na tej dolgi in trudni Poti pa je: NAJDI SI UČITELJA, KI JE SREČAL BOGA. V katolištvu je beseda 'učitelj' strogo prepovedana, je pravi heretični zločinski peklenski zmazek, ker Učitelj je le eden, to je Kristus, zato katoliki ne potrebujejo poslušati nikogar, Jezusa pa itak ne slišijo. No, pameten človek postopa drugače, ker ve:

Da ima Učitelja že v sebi, v svojem srcu, v obliki Nadduše, ta pa se razkriva tudi s pomočjo zunanjih učiteljev, kot so Cerkev, Sveto pismo, svetniki, Jezusovi čisti bhakte, ter tisti, ko so na Poti vsaj kak korak pred nami.

To je torej prava moška duhovnost, oziroma drugače povedano, ker moške duhovnosti v transcendenci ni: tako postopa pravi moški, če je vreden svoje človeške in Božje podobe.

Najprej razčistimo, kdo smo in kdo je Kdo

Problem današnje teologije, vrtčevske, je, da ponižuje svetost svetnikov, in jih prikazuje kot bebce, enake nam, 'potem pa se jim je zabliskalo in so postali svetniki', ''a so bili še vedno grešniki, zato Cerkev nima nič od njih'', je pridigal eden od nadebudnih, neko nedeljo, Bog mu oprosti to 'sveto' preproščino.

Na primer, mož naj bi požiral ves d..k svoje razuzdane ali neumne družine, ker da je nekaj takega izvajal tudi sveti Jožef. Da je to ''moška duhovnost'': umreti za družino. Ok, ok, kaj pa če družini ni mar za Boga, ali pa le malo? Boš umiral zanjo in s tem še sam padel v večni ogenj? Ne, pa naj gre za ženo ali moža: ko so otroci preskrbljeni, zapusti vse, in stopi na Gospodovo Pot z vsem svojim življenjem, z vsem, kar si. Preklinjali te bodo, ker so bebasti, ogovarjali te bodo, zato se odmakni iz tistega kraja, in ko najdeš Gospoda oz. On tebe, bodo tudi ti norci počasi, eden po eden, Odrešeni. Kajti duše se poznamo tudi na daleč, četudi se ne vidimo nikoli več.

Poglejmo svetega Jožefa in Marijo: ali sta bila res, kot smo zdaj mi? Iz bhakti literature Znanosti o Ljubezni do Boga, Znanosti, o kateri krščanstvo lahko samo sanja in ugiba, lahko izvemo naslednje, če stvari povežemo skupaj:

Obstajata dve vrsti Odrešenih duš: nitja sidhe in sadana sidhe. Sadana sidhe so tiste duše, ki so bile izgubljene in zblojene, kot npr. Magdalena in Savel-Pavel, a so skozi duhovno askezo in Božjo Milost prišle do POPOLNOSTI: do služenja Gospodu z Ljubeznijo. Nitja sidhe pa so POPOLNE že od nekdaj: so Gospodovi večni Odrešeni osebni prijatelji in spremljevalci v Nebeški palači, a so včasih s posebnimi nalogami poslani na Zemljo. Takrat dobijo človeško telo, z njim pa tudi precej težav, ki so nepoučenim videti, kot da so te duše navadni ljudje. No, in tako nam bhakti Znanost Ljubezni do Boga pove,

DA STA STARŠA BOGA, KADAR ON PRIDE NA ZEMLJO V ČLOVEŠKO TELO, VEDNO ISTI SVETI OSEBI, KAJTI GOSPODOVI STARŠI SO LAHKO LE BOŽJI SVETNIKI NAJVIŠJE VRSTE.

In ko po tej informaciji začnemo Jezusova starša gledati skozi te oči, pa tudi nekatere svetnike, nam postane jasno, da je to res: čisti so od rojstva do smrti, od jutra do naslednjega jutra. Med njih spada tudi sveta Favstina Kowalska Najsvetejša. Ko dobijo to nesrečno človeško telo, z njim dobijo tudi delno pozabo Božjega, kar pa se povrne, ko situacije dozorijo za začetek njihovega delovanja. Zato je za sumiti tudi vse Jezusove apostole, nerodne kot so bili, da so bili v resnici nitya sidhe, vnaprej izbrani, a na začasnem duhovnem spančkanju.

A zdaj vidite, kako zelo je protestantska teologija v tem segmentu zblojena in zgrešena? Vi se kar pojdite ekumenizem, a kdor ima sveto mati Marijo za navadnega človeka, je demon. Isto velja za tiste, ki se ob sliki svetnika z gnusom obračajo stran.

In zdaj: sveti Jožef Najsvetejši, nitja sidha, je bil poročen s sveto Marijo Najsvetejšo, nitja sidho, oba pa sta za sina imela Božjega Sina Najsvetejšega, ki je enakovredna različica (emanacija) Boga Očeta, za nas, da Ga lažje vidimo in sprejmemo. Torej naša in Jožefova pot nista enaki - mi nismo kot Jožef, ker so že osnovne okoliščine povsem drugačne:

smo le eni bedni grešniki, spečani z drugimi grešniki, naši otroci pa lezejo k demonstvu, kot mi sami.

Zato se je treba držati Jezusovih priporočil oz. ukazov. To je edina prava duhovna Pot. Vse ostalo so le hanzaplasti in aspirinčki. Peter-učenec je v Matej 19,27 (o tem poročata tudi Marko in Luka), dejal:

''Glej, mi smo vse zapustili in šli za Teboj. Kaj bomo torej prejeli?''

Nič ne vemo o družinah Jezusovih učencev. Menda so nekaj časa hodili zraven, potem pa? Peter jasno pove, kaj so storili vsi učenci:

PUSTILI VSE, IN ŠLI ZA NJIM.

Pri tem pa se je še nezrelo in bebavo spraševal, kaj neki bo dobil za to, kakšna bo nagrada? Takšno vprašanje kaže na še neprebujeno dušo, ker dela dve napaki. Najprej preračunava zase, kakšen dobiček bo imela; ob tem pa pozablja, da ko dobiš Gospoda, SI DOBIL ŽE VSE NAJBOLJŠE DOBRO, SAJ SI DOBIL SREČO, DA MU OSEBNO NEPOSREDNO SLUŽIŠ Z LJUBEZNIJO. Kdor živi tako, pa je popoln. Katoliška dogma namiguje, da mi nikoli ne moremo biti popolni, ker je popoln le Gospod, a istočasno sluti, da so duše, ki so popolne, ker so v Ljubezni z Njim. Le kako sveta sestra Favstina, Gospodova večna Nevesta, zdaj že Žena, ne bi bila popolna? Saj je bila z Njim zaročena in tudi poročena že za življenja na Zemlji ali že pred tem!

To so svetosti, dragi bralci, o katerih se nam še sanja ne, in se nam tudi ne bo.

Zato le na tla, na tla v prah pred njimi! Pravijo, nune, hehe, da so Jezusove neveste, a to je tako, kot da bi se postavil ob sliko svete Marije in rekel, da sem Njen mož, živi Jožef. To so hamlarije, le semenčka nečesa, kajti celo v nebesih je tisoče stopenj svetosti, in mnogi so v nebesih, pa Palače še videli niso od znotraj, in mnogi so v Palači, pa niso Gospodovi osebni intimni služabniki. In so najsvetejši angeli, ki niti sanjajo ne, kaj pomeni biti Gospodova resnična nevesta, sveta sestra Favstinka Najsvetejša.

Kako bi potem o tem lahko kaj vedeli Cerkveni kleriki in dostojanstveniki??? Nema puta.

Moško-ženska energetika in mali umiki za preživetje

Vendar so 'mali umiki', dokler se še ne zmoreš umakniti popolnoma, prav tako dobrodejna stvar. Poglejmo si energijsko dinamiko izza moških umikov v moško družbo.

Moška in ženska posvetna sestava nista enaki. Za duše smo rekli, da niso ne moške ne ženske, so pa 'ženske' v odnosu do Očeta, vse kar je navešeno na njih pa je pri moškem drugačno kot pri ženski. Poglejmo samo bistvo te razlike.

Moški je energijsko drugačen: je seme, spodbujevalec, medtem ko je ženska energija in psiha kot zemlja. Zemlja brez sonca in semena ne more roditi ničesar - ko pade dež, ne postane mati, ampak ostane blato. Nekaj ji manjka, impulz življenja.

Moški je drugačen: ima nekak skrivnostni magnetizem, brez katerega ženske ne morejo biti normalne.  Amazonke-feministke so v praksi dolgoročno nemogoč projekt, ali pa se morajo družiti s samci orangutanov in goril. Kaj se dogaja?

Poglejmo naše vsakdanje življenje: samostan redovnic, ki nimajo kakega moškega predstojnika ali vsaj hišnika, ki jih občasno, a redno, obiskujeta, postane norišnica. Enako se zgodi, če ženska postane puščavnica: postane norica. In enako se zgodi, ko so v kakšni bolnišnici v ekipi samo ženske: pobijejo se med seboj. To mi je povedala zdravnica. Tudi CSD direktorica mi je rekla, da so ''feministična družba'' in rekel sem ji: ''Saj, zato pa ni čudno …'' In ko sem veliko hodil po domovih, po službeni dolžnosti, sem mnogokrat srečal samske ženske, zaklenjene v svoja stanovanja, ki so postale duševno motene.

Narava pa nam pove tole: psice so mirnejše od psov, če pa se udarijo med seboj, gredo do konca, do smrti, nobenega popuščanja ni. Enako je pri čebelah: ko se rodi prva mlada matica, takoj začne iskati druge matičnike z maticami, da jih UBIJE. In če stara matica z rojem ne pobegne pred njo, je takoj ubita. In ena ženska je rekla: ''Če na svetu ne bi bilo moških, ne bi bilo vojn - vsi bi bili zastrupljeni.'' Tudi takšna je torej narava ženske, da ne omenjam masakra in sadističnega mučenja, ki ga čebele izvajajo nad prej zaželenimi troti, ko se jim zazdi, da jih ne potrebujejo več: tepejo jih, grizejo, še krila jim želijo odgrizniti, vržejo jih iz panja. In domače miške, skakači, so OK, ko pa je samic več, se najprej hčere spravijo mati ubiti, potem pa še očeta.

Gremo nazaj: ženska v samoti torej propada, če občasno vsaj na hodniku bloka ne sreča soseda in z njim spregovori nekaj besed. Vse to se moškim v enakih situacijah ne dogaja. Puščavnik, ki živi sam oz. brez stika z žensko, zlahka ostane normalen, ženska v enaki situaciji pa postane duševno bolna. Zakaj?

Ker ženski po naravi ni dana določena energija, magnetizem, kar je dano moškemu. Zato je razumljivo, da če ji tega primanjkuje, lažje in hitreje postane prešuštna. V stari samurajski knjigi piše:

''Razum (moški) ima štiri vogale, in se ne premika, celo v ekstremnih situacijah ostaja stabilen. Ženska pa je okrogla. Lahko rečemo, da ne razlikuje prav dobro dobrega od zla, pravilnega od nepravilnega, zato se kotali kamorkoli.''

Spominjam se intervjuja znanega športnega trenerja žensk, ki je dejal nekako takole: ''Deset let jo učiš backhand udarec, potem z njim osvoji vse pokale, olimpijske igre, nekega dne pa se zbudi, in backhanda ne zna več. Začnejo se velike muke.'' Vsakdo, ki je malo izkušen, dobro pozna to posebnost ženskega spola.

Vsa ta raznorazna dejstva potrjuje tudi naša propadla feministična vlada (s svetlo začudujočo izjemo notranje ministrice), kot tudi prevlada feminizma pri vzgoji mladine v šolah. Vse pa se dodatno zalomi, ker je današnji moški 'razelektren' svojega posebnega magnetizma, ker je že od malega vzgajan kot punčka, brez avtoritativnih ljubečih očetov in učiteljev, nenehno obkrožan z oblastnimi ženskami, kasneje pa postane še odvisnik od ženske kot spolnega objekta. V takem primeru moški postanejo duševno oboleli in po funkcioniranju domala enaki ženskam. Poglejte današnje fante v mestih: pobritih teles, 'nagvircani', frizurce in babjih manir. Takšni fantje-moški pridejo maksimalno le do polovice svojih potencialnih zmožnosti.

Umik

Znanosti o energijski drugačnosti ne potrebujemo razlagati nobenemu moškemu, pa naj je še tako neuk: sami začutijo, da pride trenutek, ko je nujen pobeg. Zamislite si ne tako redko družino: mož, žena, dve hčerki, tašča, psica in muca. In vse jih mora mož oskrbovati s svojim magnetizmom, da ne ponorijo. Seveda je to skrajno izčrpljujoče, in moški to dobro čutijo, 'na vodi' zaznajo; začenja jih zagrinjati megla, nesmisel in nemoč.

In ko se nekoč po naključju znajdejo v izključno moški družbi, za nekaj ur ali kak dan, pa naj je to lovska, fuzbalska ali pivska druščina za šankom, zaslutijo, DA SO KONČNO SPET PRIŠLI NEKOLIKO K SEBI. Zato jim takšni pobegi začno goditi.

Podobne umike nudijo patri 'moške duhovnosti'. Kar je seveda dobro, to je medicina najvišje sorte, še posebej, če se ob tem Boga spominjajo. Vendar pa bi tudi vsaka druga družba te vrste delovala podobno, če je le moralna.

Zato takšne umike ne moremo smatrati za 'moško duhovnost', ampak bolj za transfuzijo v stiski. Moški se obnovi tudi, če se popolnoma sam umakne v samoto, naravo. Ker pa to ni dobro za duševno šibkejše duše, je začasen umik v izključno moško družbo zelo dobra izbira, še posebej, če je človek ranjen. Bojevnikom pa je dovolj divja ali vsaj samotna narava. Plus Gospod.

Pa končajmo, da tekst ne bo še bolj predolg, ker takih baje da nihče ne bere - kakor kdo želi. Kar se pa prave, transcendentne Božje duhovnosti tiče, smo povedali, v čem je njen prvi korak.

Gospod, Usmili se nas! Pridigajo, da si nas Ti naredil takšne, kot smo, a jaz temu ne verjamem - saj nisi želel, da smo bedaki in demoni, mar ne?







sobota, 16. junij 2018


76. O ''moški duhovnosti'' še malo drugače
Do bojevnika se pride le na trd način.
1 od 2

Naj vas ta deček in naš tekst naučita,
kar vas očetje in kak pater niso zmogli.

16.6.2018, sobota, aprilsko vreme, a lipovi ter kostanjevi cvetovi se vsak dan sproti odpirajo, tako da tiha paša vseeno je.

Kar se pa možakarjev tiče, je Ronaldo pravi Bruce Lee. Včeraj sem včasih pogledal na TV, in vedno je ravno takrat Cristiano Ronaldo dal gol za Portugalsko. 

Naletel sem na 17. številko Družine, in notri sta dva članka o ''moški duhovnosti'. Oče tega gibanja pri nas je pater Vili Lovše. Prebral sem zadevo in  na spletu preklikal nekaj linkov na to temo, istočasno pa se mi je javila družina, katere fantiča sošolke šikanirajo, tudi sošolci so ga že družno zbrcali na tleh, pa kakšna pokvarjena učiteljica neko zlobo stresa nad njim. No, ponudil sem mu možnost, da se prikobaca na obisk, in če je pripravljen trdo delati in odhajati domov tudi malo 'črn', potem bo njegovih težav kmalu konec, za vse življenje. Zaradi teh dveh stvari bom napisal današnji spis, zavedajoč se strašne kompleksnosti problema potlačene moškosti in seveda histerične nasilne ženskosti današnjega časa. A za vsako rit palica raste, tudi za babjo.

1. ''Moška duhovnost'' seveda ne obstaja

Ko človek umre, in se njegova duša dvigne iz telesa, jasnovidec na tej duši ne more odkriti, katerega spola je, kajti duše nimajo tovrstnih priveskov spodaj ali zgoraj. Z Božjega stališča smo duše vseh bitij ženske narave in Bog nam je Oče. Zato pa govorimo o 'dušah mladenkah', to je ČISTIH DUŠAH, ki se za večno poročijo z Ženinom, ki je Gospod. Tudi bhakti (Bog-Ti), transcendentna znanost o Ljubezni do Gospoda, govori o 'gopijah' (od tod slovenska beseda gospa), transcendentnih pastiricah Boga Krišne, ki se vse poročijo z Njim. In potem sluzasti umi in umazana srca te zgodbe 'ljubezenskih igric' Krišne z njimi, berejo na nečist zemeljski način (in naši teologi tudi), namesto da jih berejo skozi oči Visoke pesmi Svetega pisma. Ter skozi oči svetega Janeza od Križa, ki v Pesmi duše govori najpretresljivejše bhakti besede. Samo prva kitica:

Nekoč, v temni noči,
v Ljubezni hrepenenju vsa goreča
- o neizmerna sreča -
odšla sem neopažena od doma,
ko že počivala je moja hiša speča.

Seveda sluzasti um, ki to prebere, pomisli na kur….jo, Gospodovemu bhakti pa se srce začne topiti, ker začuti sorodno dušo, ki se drži Jezusovega nasveta in zapusti VSE, ter išče Njega.

Moška duhovnost torej ne obstaja. Obstaja pa PRIPRAVA na transcendentni (= duhovni) odnos naše duše z Gospodom, tej pripravi pa lahko rečemo 'moška priprava' ali 'ženska priprava' na prvi korak na Pot, ki se začne,

KO SE NEČISTOST KONČA.

Pater Lovše je možakar, ki duše 'lovi' v kalnih in nevarnih vodah pred-transcendence, v tem svetu pa so si stvari kontradiktorne same v sebi. Npr. reče: ''Je pa morda res, da če bi Jezus naredil parado, bi možje množično hodili v cerkve. Nas pa vabi k darovanju svojega življenja, k odpuščanju, k skupnosti - to je, sploh v naši potrošniški kulturi, bliže ženskam …''

Potem pa na vprašanje, katere oblike duhovnosti so bližje moški naravi, odgovori: ''Kristusova duhovnost je najbolj moška duhovnost''.

Seveda sta obe med seboj protislovni trditvi pravilni, a za zemeljski um je to že preveč: Cerkev pravi, da je sama Kristus, torej tudi možakarska, istočasno pa je Njegova nevesta, torej ženska; potem pravi, da je Marijina, Jezus pa je njen Ženin; pa da je Jezus bolj ženske narave, torej pravi moški … Take NAVIDEZNO nasprotujoče si trditve lahko sprejme le transcendentni um, kajti oboje je istočasno res:

Kdor je Božji, je kot Jezus 'oboje-spolen': ima moško odločnost in tudi srditost, kadar je nujna, in očetovsko avtoriteto; ima pa tudi materinsko nežnost, popustljivost in ljubečnost.

Moška duhovnost torej ne obstaja. Obstaja pa duhovna predpriprava, ki je za moške drugačna kot za ženske. Pa recimo nekaj o njej, po moško.

Povedano po moško

Duševnim pacientom, ki oznanjajo, da smo moški in ženske na zemeljski ravni enaki, in to pakirajo v nasilno LGBT+ filozofijo, lahko vedno odgovorite takole:

''Moški in ženske si bodo enaki takrat, ko bodo zmogle štiri dame istočasno v eno kahlo lulati.''

Moral sem se nasmehniti drugemu patru, Jožetu Plutu, ki s svojimi kolegi oznanja 'moške umike' v moško družbo, in jih tudi zelo dobro utemeljuje, potem pa spusti v to druščino eno ali dve ženski - kar je huda napaka - in ko po uvodnem predavanju prisotni dobijo možnost vprašanj, se prvi oglasi satan skozi usta nespoštljive in izzivalne ženske, ki reče: ''Jaz bi vas vprašala, če vi mene dojemate kot zlo?''

Seveda je pater Jože Plut, prvi vojaški vikar Slovenske vojske, takoj zaslutil hudega duha, in ker je bojevnik - s tako energijo, če je nujno - je odgovoril: ''A zato, ker ste edina ženska tukaj, oprostite, dve sta; zaenkrat še ne, upam, da (vas) ne bo treba kot zlo dojemati.'' Ženska nadaljuje poskus konflikta, a jo nekako uspe ustaviti s tem, da daruje besedo moškim, ker je to pač srečanje za moške. To lahko poslušate od 42:15 minute dalje:


Kaj bi morali storiti prisotni moški, če bi gospa s pritlehnim izzivanjem nadaljevala? Pravi moški ne bi pustili, da bi se z njo buhal duhovnik sam, ampak bi morali vstati, in jo prijazno, a odločno vreči iz dvorane. To je prava moškost, ne pa prenašanje hudiča, do skupnega vsesplošnega propada. Tudi na našem blogu smo imeli kak tak primerek, morda se sploh ne zavedajo, da so žrtve hudega duha.

Nasilje žensk nad moškimi: upravičeno in neupravičeno

Ko sem hodil v OŠ, sem v nižjih razredih dostikrat doživel neko podmuklo in pokvarjeno nasilje nad seboj in nami s strani 'zgrajenih tovarišic'. Seveda jim nisem ostal dolžan, a to sem storil nedirektno, tako, da sem obvladoval ves razred z raznimi humornimi in pritajenimi vložki. Huronski smeh celega razreda, kateremu vzroka take učiteljice niso mogle odkriti, ali pa kar odkrita prostodušnost, sta jih na dolge roke spravljala v bes in potem v poraženost oz. k pameti. Na tak način se je dalo do neke mere urediti tudi kakega učitelja in pa seveda celo bando pokvarjenih oficirjev JLA. 

Vendar imajo ženske (enako kot otroci ali hišni ljubljenčki) vso pravico, da kdaj ponorijo, kadar se jim dela krivica. Kadar je tako, je treba te izpade ali jadikovanja stoično prenašati in popraviti vzroke. V nadaljevanju bomo dodali nekaj video zapisov, in eden od njih je, ko punca zasači svojega fanta, da na telefončku zija 'cestne delavke'. Upravičeno ponori, še posebej ker se on sluzasto obnaša na njene zahteve po pojasnitvi. Ženske imajo mnogokrat zelooo upravičene vzroke, da se jim strga film, v zadnjem poskusu, da bi uredile stvari, ki se jih mora urediti.

A danes ne bomo o tem, ampak kako lahko v današnjem feminističnem času moški sploh stopi na duhovno Pot. Včeraj npr. sem bil v trgovini, in dvakrat sem se moral prevleči tik mimo skoraj povsem gole in bose mladenke kakšnih dvajsetih let, ki sta s svojo mamo zapirali pot, pri tem pa čudno vrteli oči. In ko je bilo najtesneje, je mladenka izvedla neko telovadbo, ki možakarje ne pušča hladnih. Moral sem se sam v sebi nasmehniti: ne da bi ju natančno ali direktno pogledal, sem se previdno izvil mimo. In pri tem razmišljal, da ''moška duhovnost'' sploh ni mogoča, če se nahajaš v takšni družbi. Npr. doma ali v službi. S tem naj se ukvarjajo domiselni patri.

Najobičajnejše nasilje nad moškimi je torej spolno nasilje, ki ga ženske izvajajo preprosto s tem, da se slečejo, pobrijejo kosmato kožo, se nadišavijo, smehljajo in paradirajo čisto mimo. Indijski svetniki pa so dejali, da naj, kdor želi resnično pristopiti h Gospodu, pazi na svoje oči, ker ga še leseno deblo v podobi ženske lahko vrže v temine čarovnice maye, iluzorne zemeljske energije.

Prva lekcija: kdor ni pripravljen na boj za čistost, ne hodi po poti svetnikov, zato njegova 'duhovnost' ni nikakršna, tudi moška ne. Moški postane moški šele, ko se nauči obvladovati svoje živalske strasti. Kako prakticirati duhovnost, ko imaš doma ženo, ki si želi spolnega uživanja nekajkrat na teden ali mesec, ti pa tudi, naj rešujejo domiselni navdahnjeni patri in padli 'bhakte'; svetniki in Gospod Jezus pa so jasni:

'Prodaj' vse, kar imaš in kar si, in se okleni Gospodovih nog.

Pater v zgornjem (če se ne motim, ker sem prelikal nekaj linkov) predavanju sicer govori o preroku, ki je dvakrat ali trikrat kupil kurbo za ženo, pa mu je uhajala nazaj v obrt, a to ni nikakršna duhovnost, ker Nauk mora biti pravilno razumljen, in ga je Jezus v Evangeliju nekajkrat jasno oznanil:

Ne prodaj vsega, kar imaš, in si kupi kurbo za ženo,
ampak prodaj in razdaj vse, kar imaš, IN HODI ZA MENOJ!

Mi moramo svoje življenje torej odvreči, ga prodati, kot da je stara pocestnica, in si kupiti Novega, Večnega. Pocestnice lahko vztrajno odkupuje le Gospod, mi pa nismo Gospod, in bolje je, da vse prodamo in odvržemo, in si kupimo njivo, na kateri smo našli en sam majhen zarjavel križec. Tako se to začne, to je PRVI KORAK. Vse to je v Evangeliju. 

Da pa je to možno storiti, moramo najprej postati pogumni. Pogumen pa je samo bojevnik. Ta pogum ne potrebujemo zato, da bomo vztrajali v bolnih odnosih z drugimi v imenu kvazi-Božje Ljubezni, ampak zato, DA BOMO VSE TO MIRNO ZAPUSTILI IN SE V CELOTI PREDALI SLUŽENJU GOSPODU.

To je udarec, vreden bojevnika. Vse drugo pa je le vrtčevska 'duhovnost', ki šele vodi v to. Duhovnik, ki mu to ni jasno, nima pojma o sv. Janezu od Križa in sveti Favstini Najsvetejši, torej mu je Jezus Gospod tujec.

Druga lekcija za moške

Ko sta brata, lastnika restavracije z ogromno izgubo, na pomoč poklicala kuharja Ramsaya, ju je najprej odpeljal v boksarski ring, jima nadel rokavice, ter zdražil v boj. Ne more 'mona' restavracije voditi. Šele ko sta pokazala nekaj borbenega duha, jima je začel reševati restavracijo.

Druga lekcija za pravega moškega je torej, da je kontrolirano bojevit. Če ni bojevit, ga že punce v šoli šikanirajo, da skoraj samomor naredi, kaj šele če ga fantje. Današnja ženska je zabredena v iluziji, da je moški le nekak posteljni in hišni postrešček, hišnik, in da ga je dovoljeno udariti ali poniževati, on pa se bo samo umikal in barval ograje. Seveda pravi moški, ki je šel skozi šolo 'moške duhovnosti' tega NIKOLI ne dopušča, razen če je sam slabe vesti in krivec. Če pa 'v njem ni greha', je njegova dolžnost, da se NIKOLI NIKOMUR ne pusti poniževati in šikanirati. Razen če je že na poti svetosti, pred tem pa vsekakor ne.

Dandanes je moški spol sprejel filozofijo spolne enakosti, in zdaj se spet zbuja, ter nasilnim ženskam sporoča, da je skapiral lekcijo: enakost spolov je, da ko ženska po krivici udari, ima moški pravico, da udari ENAKO nazaj. To je enakost. V zgornjem videu pater reče, da moramo fante naučiti, da se bodo borili zoper zlo, da ne bodo obupali, da ne bodo ležali na tleh in se pustili premagati zlu. NUJNO poslušajte ta zelo navdahnjeni del govora, od 24:00 do 25:53 minute. Link še enkrat: KLIKNI

Šele ko ste poslušali patrove besede, boste veseli tehle dveh fantov: prvi sicer dela napako, ker se druži s pokvarjenimi punčarami, a ko se končno spomni 'enakosti spolov', s katerim so ga najbrž posiljevali že od rojstva, se zverinkam zgodi nekaj, kar jih niso naučili, je pa pravično:


Naslednji posnetek pa je še bolj zmagovit: 14-letnik se ubrani podivjane voznice; s pomočjo argumentov, kamere in dejstev, jo premaga v besednem in skorajda fizičnem dvoboju. To je prva lekcija, ki jo morajo obvladati možakarji, če mislijo kdajkoli stopiti na duhovno Pot: če se ne moreš umakniti, se spopadi in ne popusti zlu! In še več: če je boj tega vreden, SE NIKOOOOLI NE UMAKNI PRED POKVARJENO ŽENSKO! Umakni se šele, ko dojame lekcijo. Sicer se vrne sedemkrat hujša. 


Tudi tale možak ima srečo, da je dovolj obilen in pogumen, da se je ubranil norice, ki je poleg tega tudi pokvarjena, saj skače v njega toliko časa, da se on začne braniti, da ga posname in mu potem grozi s sodiščem zaradi 'napada':


Potem je na spletu kar nekaj posnetkov, kako natrenirane punčare kot anakonde zadavijo največje borce v ringu, s pomočjo jiu-jitsuja. Poglejte npr. tole šampionko, ki kot zajce podavi štiri močne fante zaporedoma. Vsa ji čast: 



Kar bi bilo seveda bolj kot ne farsa v realnem, uličnem boju, kjer ni pravil in prepovedi udarjanja. No, če je kdo od fantov tako neumen, da se spusti v boj z žensko, mora vsekakor ZMAGATI, če začuti, da je njen namen, da ga javno poniža. Poglejte si tale primer, ko se je vojaška kapetanka spustila v boj s svojim vojakom in doživela neobhodno lekcijo:


Moški so se torej začeli osveščati, sprejeli so filozofijo enakosti, zato udarijo nazaj. Seveda je bolje umakniti se, a kadar umik ni mogoč, situacija pa je nepravična za moškega, mora stopiti v boj in vztrajati do zmage, če je cilj tega vreden. Če pa ni vredno, se je bolje umakniti.

Zato je potrebno že mlade fante učiti samoodpovedovanja, potrpežljivosti in prenašanja težav; ko se gre za PRAVIČNOST, pa je druga pesem. Stopiti mora naprej in na tak ali drugačen način prevladati. Za kaj takega pa so potrebni MOČ, POGUM, ZNANJE in PRAVICA.

Tretja lekcija: zmagaj na lep način

Kdor je torej kandidat za Pot za Gospodom, mora biti bojevnik. Bojevnik pa se bojuje. Najprej sam s seboj in svojimi pomanjkljivostmi, ko se okrepi v pravičnosti in moči, pa z zlom in neumnostjo, na katera naleti. Ogromno je svetnikov, ki so bili pred tem vojaki, vitezi, bojevniki. Tudi moj prvi duhovni učitelj na Vzhodu je bil nekoč vojak v vojni. In drugi tudi. In vsi moji predniki.

Moška duhovnost brez znanja besednih, čustvenih in telesnih borilnih veščin torej nikakor ne more biti moška, ampak ostaja poženščena in lažniva, izmuzljiva. Celo satanska, pod krinko duhovnih mondur.

Tukaj mojster Wong odgovarja na vprašanja, kako se ubraniti lastne podivjane ženske, brez da bi jo 'naredil grdo' in bil preveč osramočen v javnosti. Naj vas nekajsekundna reklama vmes ne zmoti: 


Tu je še ena varianta, možje veliko sprašujejo:


In tu še ena, ko je ženska upravičena do svojega besa, ker je fant ena telefonska grdoba:


Stvari se dajo rešiti tudi na spodoben način, kajti če podivjano žensko v stresu udariš, ker ne znaš drugače, se bo takoj našel kak tepec, ki jo bo branil ne glede na vzrok, in opraviti boš moral še z njim, ona pa te bo tožila za svojo modrico na obrazu in postal boš kriminalec v očeh države. Ja, biti pravi moški dandanes je res hudo nevarna zadeva. Zato pametni fantje storijo raje takole, ko punco ujamejo pri varanju:


Torej se ni samo umaknil, ampak se je bojeval proti gnusu in ji dal nujno lekcijo. Tale pa punci pripravlja posebno presenečenje, kar nekaj časa traja ta priprava, lahko pogledate le konec, ko ji pokaže posnetek njenega varanja in jo nažene iz hiše, kot se spodobi za možakarja. Od 3:15 minute dalje: 


Ta fant pa je svojo zalotil, da se na fejsbuku dogovarja z drugimi, in se ji je 'podvalil', ter jo poklical kot novi ljubimec, a ko je videla, da je on, je prekinila telefonsko vezo in se ni več javila. Žalostno, a tako delajo možaki, brez solza in brez divjanja: 


Mone obeh spolov pa vztrajajo v bolnih odnosih in prevarah, in za njih je "moška" ali "ženska" duhovnost popolnoma nedosegljiva. Sam ne smeš NIKOLI varati, a tudi pustiti, da te nekdo vara, ne smeš. To je temelj krščanstva, ne pa odkupovanje prostitutk, zase, kajti to je Očetovo delo, ne tvoje. 

Zaključek

To je bilo, zelo na kratko, napisano za moške, ki ne želijo biti 'mone', ampak pravi moški, in s tem kandidati za kasnejše Gospodove osebne spremljevalce in svetnike. Kot vidimo, si morajo na trd način privzgojiti veliko potrpežljivost, zdržnost proti strastem, sposobnost prenašanja krivic in bolečine. Ko pa pride do tega, da je treba braniti nedolžne, Nauk ali sami sebe pred krivičnimi, ki so od hudega duha vodeni, morajo opraviti svojo dolžnost in se spopasti s tem, vse do zmage. Včasih je spopad tudi v tem, da se umakneš, in Bogu prepustiš kaznovanje, a nujno je, da onemogočiš trenutno nadaljevanje zla, kadar se to nadaljuje.

To lahko stori le tisti moški, ki je šel skozi 'viteško šolanje', zato ne počne teh stvari:

- ni suženj ženske,
- ni suženj lastnega ega in telesa,
- ni lažniv,
- ne krade in
- ne prešuštvuje.

Kadar ne gre drugače, sprejme boj, kadar pa sprejme boj, zastavi svoje življenje zanj. Samo v tem primeru je lahko uspešen, kajti le če zastaviš svoje življenje, bo Gospodova Moč s teboj. Kdor pa se boji za svoje življenje, je pussy, in naj še tako za šankom bobna bojne pesmi, skupaj z drugimi 'junaki', je še vedno mona.

Moška duhovnost se torej začenja v ringu, pod budnim očesom pravega mojstra. A danes najti pravega mojstra, ki je svoboden suženjstva svojim strastem in ženski, je enako težko, kot na polju najti zlat cekin. A so, in kdor je resen kandidat za Pot, mora najprej končati to trdo šolo, sicer ne bo videl nebes do konca sveta. Pot Domov se namreč začenja z bojevništvom.

Preberite si!

Naletel sem na knjižico, ki jo morajo prebrati vsi, ki mislijo resno. Založba Družina je izdala knjižico z naslovom Shotaro. Knjigo je napisala bojevnica, najbrž sicer invalidka, in je odlično branje celo za tiste, ki dobro poznajo japonske borilne veščine in zgodovino, in tudi ZA ODRASLE. Kakšen našpičen katoliški klerikalec bo užaljen, da knjižica govori o nasilju in maščevanju, pameten človek pa se bo iz nje naučil marsičesa, kar je ključno za Hojo za Kristusom: vztrajanja v hudih težavah, preseganja svojih omejitev in invalidnosti, najdenje borbenega duha in znanja, ter boj proti zlu. Prevod je sicer precej lesen, čuden na čase, ker prevajalka nikoli ni vadila borilnih veščin in se zato včasih zelo okorno izrazi, a vendar:

pohitite z nakupom, samo 800 izvodov je, kupite po več knjižic in jih darujte fantičem, da zaživijo! Tudi sam sem delo priporočil, in prvi rezultati so že tu, pa tudi poslal jo bom komu, da najde pravo smer v teh časih nasilnega feminiziranja, zaradi katerega je moškim prepovedano biti moški, pa četudi si general Maister, Trump, Orban ali naš Janez Janša.  

Ja, pater so dobro povedali v onem predavanju: boj proti zlu je naloga pravega moškega, brez te moči ni mogoče postati Božji služabnik. Zato se včasih človek sprašuje, ko gleda Cerkveno meglenost, ali je to, da smo vsi skupaj kot ene babe, res tako zelo Kristusovo? Vendar pogum založbe, da je premagala klerikalističnost in izdala to samurajsko knjižico, zbuja upanje. 

Prva stopnja na Poti je postati samuraj. Samuraj pomeni: pozabiti nase in žrtvovati svoje življenje za gospodarja in nemočne. Vendar ostati le samuraj pomeni postati demon. Zato je nujen naslednji korak: spoznati Gospodarja nebes in Zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari, in dati življenje Zanj. 

S tem pa si pridobiš Življenje, in to za večno!

Juhuhu, aleluja, juhuhuuu!!!