77. O izvorni 'moški duhovnosti' in o

energetiki moškega ter ženske

2 od 2

CityLab

20.6.2018, sreda, aprilsko vreme, a lipci in kostanji brnijo, livade po medu dišijo.

Moški umik k Bogu

Ko sem bil starejši mulc, sem začutil, da mi Cerkev ne more dati drugega, kot da ostanem potrpežljiv tumpelj, ki kot voliček prenaša svoje bedno življenje, z upanjem na Vstajenje ob koncu sveta čez milijarde let. Kar pomeni zavreči 70% svojih še neodkritih potencialov. Zato sem se lotil samostojnega I S K A N J A. Najprej mi je v roke prišla nekakšna hermetična literatura, ki sem jo zelo dobro predihal, preden sem krenil k zen-budizmu. Ta hermetizem je bil ena sama praksa, in poučne smernice, nekakšna mešanica idej prave joge (joga pomeni: LINK Z BOGOM !!) s primesmi gnostičnega okultizma višje stopnje. Sliši se strašno heretično (demonsko, a ne, inkvizicija?) - a vse, kar sem tam prebiral in poskušal vaditi, je bilo, kot sem sam razumel: Postani notranje močan in najdi Boga! Oni pravijo: najdi razsvetljenje.

No, v eni knjižici te sorte, polni izjemno poučnih stvari, recimo nujnosti kontrole spolne energije, da lahko napreduješ ali duhovno, ustvarjalno ali pa materialno; ali pa, da je duhovno petje način očiščenja duha in duše; o nujnosti duhovnega vodstva; da več želja pomeni več težav in trpljenja; o tem, da so krize način zorenja; o poklicih, ki niso v nasprotju z Naukom, in o poklicih, ki so v nasprotju z Naukom in moralo (recimo politika in prodajanje alkohola pijančkom …); o smrtonosnosti našega uma, če ni usmerjen k Bogu; sem zasledil nekak tak stavek:

Ko uspešen moški dopolni petdeseto leto, naj 50% svojega imetja daruje razsvetljenim duhovnikom, 25% razdeli svoji družini, ostalih 25% ali manj pa vzame s seboj in se povsem posveti Poti, iskanju Boga. S seboj naj vzame samo tisto, kar lahko položi pod glavo, ko bo spal ob cestah, na poti k duhovnemu vodniku in Bogu.

Sam sicer pravim, da čim prej začneš s tem postopkom, tem bolje, kajti mladost ima tudi več moči, brez neke moči pa začetek Poti domala ni mogoč.

Po zen-budizmu in podobnem, pa je Gospod sam prišel do te zgube od iskalca, prinesel mu je svete Knjige - in tam sem lahko spet prebral enak stavek kot zgoraj! In ko sem se ga vsaj v želji začel končno držati, je Gospod prišel in se Razodel. Bil je Oče/Jezus Kristus Rešenik. Aleluja!

Duhovna Pot, ki ni hinavska (polovičarska), se začne z enim samim malim semenčkom. To je malo Jezusovo gorčično seme, ki pa se zna razrasti čez vse. Začne se torej s POPOLNIM UMIKOM. Vsi ostali umikci za kako uro, dan ali teden, celo v kak samostan okroglih patrov-permisivcev, pa so le bratranci tega Umika, bratranci v 33. kolenu. Luka 14,33:

         

''Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima,

ne more biti Moj učenec.''

In tako človek proda vse, kar ima, da pride do nekaj drobiža, zapusti vse, ki ga dobro poznajo, in začne iskati Boga. Prvi in edini korak na tej dolgi in trudni Poti pa je: NAJDI SI UČITELJA, KI JE SREČAL BOGA. V katolištvu je beseda 'učitelj' strogo prepovedana, je pravi heretični zločinski peklenski zmazek, ker Učitelj je le eden, to je Kristus, zato katoliki ne potrebujejo poslušati nikogar, Jezusa pa itak ne slišijo. No, pameten človek postopa drugače, ker ve:

Da ima Učitelja že v sebi, v svojem srcu, v obliki Nadduše, ta pa se razkriva tudi s pomočjo zunanjih učiteljev, kot so Cerkev, Sveto pismo, svetniki, Jezusovi čisti bhakte, ter tisti, ko so na Poti vsaj kak korak pred nami.

To je torej prava moška duhovnost, oziroma drugače povedano, ker moške duhovnosti v transcendenci ni: tako postopa pravi moški, če je vreden svoje človeške in Božje podobe.

Najprej razčistimo, kdo smo in kdo je Kdo

Problem današnje teologije, vrtčevske, je, da ponižuje svetost svetnikov, in jih prikazuje kot bebce, enake nam, 'potem pa se jim je zabliskalo in so postali svetniki', ''a so bili še vedno grešniki, zato Cerkev nima nič od njih'', je pridigal eden od nadebudnih, neko nedeljo, Bog mu oprosti to 'sveto' preproščino.

Na primer, mož naj bi požiral ves d..k svoje razuzdane ali neumne družine, ker da je nekaj takega izvajal tudi sveti Jožef. Da je to ''moška duhovnost'': umreti za družino. Ok, ok, kaj pa če družini ni mar za Boga, ali pa le malo? Boš umiral zanjo in s tem še sam padel v večni ogenj? Ne, pa naj gre za ženo ali moža: ko so otroci preskrbljeni, zapusti vse, in stopi na Gospodovo Pot z vsem svojim življenjem, z vsem, kar si. Preklinjali te bodo, ker so bebasti, ogovarjali te bodo, zato se odmakni iz tistega kraja, in ko najdeš Gospoda oz. On tebe, bodo tudi ti norci počasi, eden po eden, Odrešeni. Kajti duše se poznamo tudi na daleč, četudi se ne vidimo nikoli več.

Poglejmo svetega Jožefa in Marijo: ali sta bila res, kot smo zdaj mi? Iz bhakti literature Znanosti o Ljubezni do Boga, Znanosti, o kateri krščanstvo lahko samo sanja in ugiba, lahko izvemo naslednje, če stvari povežemo skupaj:

Obstajata dve vrsti Odrešenih duš: nitja sidhe in sadana sidhe. Sadana sidhe so tiste duše, ki so bile izgubljene in zblojene, kot npr. Magdalena in Savel-Pavel, a so skozi duhovno askezo in Božjo Milost prišle do POPOLNOSTI: do služenja Gospodu z Ljubeznijo. Nitja sidhe pa so POPOLNE že od nekdaj: so Gospodovi večni Odrešeni osebni prijatelji in spremljevalci v Nebeški palači, a so včasih s posebnimi nalogami poslani na Zemljo. Takrat dobijo človeško telo, z njim pa tudi precej težav, ki so nepoučenim videti, kot da so te duše navadni ljudje. No, in tako nam bhakti Znanost Ljubezni do Boga pove,

DA STA STARŠA BOGA, KADAR ON PRIDE NA ZEMLJO V ČLOVEŠKO TELO, VEDNO ISTI SVETI OSEBI, KAJTI GOSPODOVI STARŠI SO LAHKO LE BOŽJI SVETNIKI NAJVIŠJE VRSTE.

In ko po tej informaciji začnemo Jezusova starša gledati skozi te oči, pa tudi nekatere svetnike, nam postane jasno, da je to res: čisti so od rojstva do smrti, od jutra do naslednjega jutra. Med njih spada tudi sveta Favstina Kowalska Najsvetejša. Ko dobijo to nesrečno človeško telo, z njim dobijo tudi delno pozabo Božjega, kar pa se povrne, ko situacije dozorijo za začetek njihovega delovanja. Zato je za sumiti tudi vse Jezusove apostole, nerodne kot so bili, da so bili v resnici nitya sidhe, vnaprej izbrani, a na začasnem duhovnem spančkanju.

A zdaj vidite, kako zelo je protestantska teologija v tem segmentu zblojena in zgrešena? Vi se kar pojdite ekumenizem, a kdor ima sveto mati Marijo za navadnega človeka, je demon. Isto velja za tiste, ki se ob sliki svetnika z gnusom obračajo stran.

In zdaj: sveti Jožef Najsvetejši, nitja sidha, je bil poročen s sveto Marijo Najsvetejšo, nitja sidho, oba pa sta za sina imela Božjega Sina Najsvetejšega, ki je enakovredna različica (emanacija) Boga Očeta, za nas, da Ga lažje vidimo in sprejmemo. Torej naša in Jožefova pot nista enaki - mi nismo kot Jožef, ker so že osnovne okoliščine povsem drugačne:

smo le eni bedni grešniki, spečani z drugimi grešniki, naši otroci pa lezejo k demonstvu, kot mi sami.

Zato se je treba držati Jezusovih priporočil oz. ukazov. To je edina prava duhovna Pot. Vse ostalo so le hanzaplasti in aspirinčki. Peter-učenec je v Matej 19,27 (o tem poročata tudi Marko in Luka), dejal:

''Glej, mi smo vse zapustili in šli za Teboj. Kaj bomo torej prejeli?''

Nič ne vemo o družinah Jezusovih učencev. Menda so nekaj časa hodili zraven, potem pa? Peter jasno pove, kaj so storili vsi učenci:

PUSTILI VSE, IN ŠLI ZA NJIM.

Pri tem pa se je še nezrelo in bebavo spraševal, kaj neki bo dobil za to, kakšna bo nagrada? Takšno vprašanje kaže na še neprebujeno dušo, ker dela dve napaki. Najprej preračunava zase, kakšen dobiček bo imela; ob tem pa pozablja, da ko dobiš Gospoda, SI DOBIL ŽE VSE NAJBOLJŠE DOBRO, SAJ SI DOBIL SREČO, DA MU OSEBNO NEPOSREDNO SLUŽIŠ Z LJUBEZNIJO. Kdor živi tako, pa je popoln. Katoliška dogma namiguje, da mi nikoli ne moremo biti popolni, ker je popoln le Gospod, a istočasno sluti, da so duše, ki so popolne, ker so v Ljubezni z Njim. Le kako sveta sestra Favstina, Gospodova večna Nevesta, zdaj že Žena, ne bi bila popolna? Saj je bila z Njim zaročena in tudi poročena že za življenja na Zemlji ali že pred tem!

To so svetosti, dragi bralci, o katerih se nam še sanja ne, in se nam tudi ne bo.

Zato le na tla, na tla v prah pred njimi! Pravijo, nune, hehe, da so Jezusove neveste, a to je tako, kot da bi se postavil ob sliko svete Marije in rekel, da sem Njen mož, živi Jožef. To so hamlarije, le semenčka nečesa, kajti celo v nebesih je tisoče stopenj svetosti, in mnogi so v nebesih, pa Palače še videli niso od znotraj, in mnogi so v Palači, pa niso Gospodovi osebni intimni služabniki. In so najsvetejši angeli, ki niti sanjajo ne, kaj pomeni biti Gospodova resnična nevesta, sveta sestra Favstinka Najsvetejša.

Kako bi potem o tem lahko kaj vedeli Cerkveni kleriki in dostojanstveniki??? Nema puta.

Moško-ženska energetika in mali umiki za preživetje

Vendar so 'mali umiki', dokler se še ne zmoreš umakniti popolnoma, prav tako dobrodejna stvar. Poglejmo si energijsko dinamiko izza moških umikov v moško družbo.

Moška in ženska posvetna sestava nista enaki. Za duše smo rekli, da niso ne moške ne ženske, so pa 'ženske' v odnosu do Očeta, vse kar je navešeno na njih pa je pri moškem drugačno kot pri ženski. Poglejmo samo bistvo te razlike.

Moški je energijsko drugačen: je seme, spodbujevalec, medtem ko je ženska energija in psiha kot zemlja. Zemlja brez sonca in semena ne more roditi ničesar - ko pade dež, ne postane mati, ampak ostane blato. Nekaj ji manjka, impulz življenja.

Moški je drugačen: ima nekak skrivnostni magnetizem, brez katerega ženske ne morejo biti normalne.  Amazonke-feministke so v praksi dolgoročno nemogoč projekt, ali pa se morajo družiti s samci orangutanov in goril. Kaj se dogaja?

Poglejmo naše vsakdanje življenje: samostan redovnic, ki nimajo kakega moškega predstojnika ali vsaj hišnika, ki jih občasno, a redno, obiskujeta, postane norišnica. Enako se zgodi, če ženska postane puščavnica: postane norica. In enako se zgodi, ko so v kakšni bolnišnici v ekipi samo ženske: pobijejo se med seboj. To mi je povedala zdravnica. Tudi CSD direktorica mi je rekla, da so ''feministična družba'' in rekel sem ji: ''Saj, zato pa ni čudno …'' In ko sem veliko hodil po domovih, po službeni dolžnosti, sem mnogokrat srečal samske ženske, zaklenjene v svoja stanovanja, ki so postale duševno motene.

Narava pa nam pove tole: psice so mirnejše od psov, če pa se udarijo med seboj, gredo do konca, do smrti, nobenega popuščanja ni. Enako je pri čebelah: ko se rodi prva mlada matica, takoj začne iskati druge matičnike z maticami, da jih UBIJE. In če stara matica z rojem ne pobegne pred njo, je takoj ubita. In ena ženska je rekla: ''Če na svetu ne bi bilo moških, ne bi bilo vojn - vsi bi bili zastrupljeni.'' Tudi takšna je torej narava ženske, da ne omenjam masakra in sadističnega mučenja, ki ga čebele izvajajo nad prej zaželenimi troti, ko se jim zazdi, da jih ne potrebujejo več: tepejo jih, grizejo, še krila jim želijo odgrizniti, vržejo jih iz panja. In domače miške, skakači, so OK, ko pa je samic več, se najprej hčere spravijo mati ubiti, potem pa še očeta.

Gremo nazaj: ženska v samoti torej propada, če občasno vsaj na hodniku bloka ne sreča soseda in z njim spregovori nekaj besed. Vse to se moškim v enakih situacijah ne dogaja. Puščavnik, ki živi sam oz. brez stika z žensko, zlahka ostane normalen, ženska v enaki situaciji pa postane duševno bolna. Zakaj?

Ker ženski po naravi ni dana določena energija, magnetizem, kar je dano moškemu. Zato je razumljivo, da če ji tega primanjkuje, lažje in hitreje postane prešuštna. V stari samurajski knjigi piše:

''Razum (moški) ima štiri vogale, in se ne premika, celo v ekstremnih situacijah ostaja stabilen. Ženska pa je okrogla. Lahko rečemo, da ne razlikuje prav dobro dobrega od zla, pravilnega od nepravilnega, zato se kotali kamorkoli.''

Spominjam se intervjuja znanega športnega trenerja žensk, ki je dejal nekako takole: ''Deset let jo učiš backhand udarec, potem z njim osvoji vse pokale, olimpijske igre, nekega dne pa se zbudi, in backhanda ne zna več. Začnejo se velike muke.'' Vsakdo, ki je malo izkušen, dobro pozna to posebnost ženskega spola.

Vsa ta raznorazna dejstva potrjuje tudi naša propadla feministična vlada (s svetlo začudujočo izjemo notranje ministrice), kot tudi prevlada feminizma pri vzgoji mladine v šolah. Vse pa se dodatno zalomi, ker je današnji moški 'razelektren' svojega posebnega magnetizma, ker je že od malega vzgajan kot punčka, brez avtoritativnih ljubečih očetov in učiteljev, nenehno obkrožan z oblastnimi ženskami, kasneje pa postane še odvisnik od ženske kot spolnega objekta. V takem primeru moški postanejo duševno oboleli in po funkcioniranju domala enaki ženskam. Poglejte današnje fante v mestih: pobritih teles, 'nagvircani', frizurce in babjih manir. Takšni fantje-moški pridejo maksimalno le do polovice svojih potencialnih zmožnosti.

Umik

Znanosti o energijski drugačnosti ne potrebujemo razlagati nobenemu moškemu, pa naj je še tako neuk: sami začutijo, da pride trenutek, ko je nujen pobeg. Zamislite si ne tako redko družino: mož, žena, dve hčerki, tašča, psica in muca. In vse jih mora mož oskrbovati s svojim magnetizmom, da ne ponorijo. Seveda je to skrajno izčrpljujoče, in moški to dobro čutijo, 'na vodi' zaznajo; začenja jih zagrinjati megla, nesmisel in nemoč.

In ko se nekoč po naključju znajdejo v izključno moški družbi, za nekaj ur ali kak dan, pa naj je to lovska, fuzbalska ali pivska druščina za šankom, zaslutijo, DA SO KONČNO SPET PRIŠLI NEKOLIKO K SEBI. Zato jim takšni pobegi začno goditi.

Podobne umike nudijo patri 'moške duhovnosti'. Kar je seveda dobro, to je medicina najvišje sorte, še posebej, če se ob tem Boga spominjajo. Vendar pa bi tudi vsaka druga družba te vrste delovala podobno, če je le moralna.

Zato takšne umike ne moremo smatrati za 'moško duhovnost', ampak bolj za transfuzijo v stiski. Moški se obnovi tudi, če se popolnoma sam umakne v samoto, naravo. Ker pa to ni dobro za duševno šibkejše duše, je začasen umik v izključno moško družbo zelo dobra izbira, še posebej, če je človek ranjen. Bojevnikom pa je dovolj divja ali vsaj samotna narava. Plus Gospod.

Pa končajmo, da tekst ne bo še bolj predolg, ker takih baje da nihče ne bere - kakor kdo želi. Kar se pa prave, transcendentne Božje duhovnosti tiče, smo povedali, v čem je njen prvi korak.

Gospod, Usmili se nas! Pridigajo, da si nas Ti naredil takšne, kot smo, a jaz temu ne verjamem - saj nisi želel, da smo bedaki in demoni, mar ne?