24. Premor: osnovna dva načina Božjega delovanja

In zakaj naša Cerkev postaja jalova

Katoličani na Filipinih s pokoro samo-bičanja podoživljajo Velikonočno Jezusovo trpljenje, kljub prepovedi Cerkve. 

Oni razumejo. 

Slika: splet

25.12.17, pon.

Če je bilo težko sprejeti naša zadnja pisanja, da je Bog pravzaprav brezmočen na Zemlji, je pa hiter Odreševalec naših duš v nebesih, mi je zelo žal, a takšno je pač stanje. Samo neskončnih pobijanj med kristjani se spomnite (Nemci-Francozi; katoliki-protestanti, druga svetovna vojna, poboji pri nas v Sloveniji), pa boste lahko sprejeli ta del dvojne Resnice, o kateri bomo pisali danes. Mar niso vsi molili h Gospodu in Materi za zmago, preživetje, rešitev? Celo 'istemu Bogu'? Molili seveda niso za rešitev svojih duš, ampak predvsem za rešitev svojih teles, življenj, družin. Pa ni bilo nič od teh molitev, kajti pobitih je bilo stotine milijonov ljudi, velika večina nedolžnih. Milijone otrok, mater, nosečnic … Kristjan ne najde odgovora na takega Boga, ki to dovoljuje, če je res Ljubezen. Budist in hindujec pa imata zelo dober odgovor: karma. Karma je zakon vzroka in posledice. Naše duše so večne, in živijo še preden se utelesijo v fizično telo, in očitno že pred tem grešijo (sicer ne bi prišle živet na to bedno Zemljo), da potem po zakonu plačila doživljajo huda trpljenja na Zemlji. Zakon karme je torej Očetova Pravičnost, ki deluje skozi zakone sveta, ti pa so popolnoma nepopustljivi: kar si sejal, boš plačal. O tem piše celotno Sveto pismo. Pa ne bomo danes o karmi, to je samo za razumevanje.

Kdor Boga vsaj malo spozna, mu postane jasno, da Gospod deluje na dva različna načina. In Jezusov učenec MORA OBVLADATI OBA. Gospod kot Najvišje duhovno bitje deluje BLISKOVITO v duhovnem svetu, Božjem Kraljestvu, zelo nerad pa se OSEBNO spušča v naše zemeljske neumnosti. Sem pride in OSEBNO posreduje le, ko je kak klic enormno močan in upravičen. Drugače pa tukaj deluje preko svojih posrednikov in zakonov narave, ki so karma, čas in tri materialna stanja zavesti (neznanje, strast in vrlina, ki pa še ni Božja vrlina). To Njegovo delovanje je z našega stališča dokaj zamudno, POČASNO. Zato je rečeno, da 'Božji mlini meljejo počasi'. Vmes pa je ugonobljenih milijone odraslih in otrok. Kar pa bi se dalo preprečiti - Boga je namreč možno pospešiti. 

Za tiste duše, ki pa so očiščene vezi z materialnim svetom, in Gospoda naslavljajo z nežno Ljubeznijo, ter Mu Služijo z Ljubečim ponavljanjem Njegovega Imena in deli, pa Bog deluje OSEBNO in TAKOJ. Zato je rešitev naše duše in Božji Mir v njej zelo preprosta stvar: odveži srce od sveta in družinskega življenja, ki zahteva spolnost in denar, ter ga priveži na Gospoda z dvema postopkoma: nenehno ljubeče misli Nanj in Njegova dela, ter ljubeče ponavljaj Njegovo sveto Ime: Jezus Kristus. O tem pišejo vsi trije naši blogi, zato pojdimo na drugo točko: kako priklicati in pospešiti Gospodovo delovanje na Zemlji?

Kako priklicati Gospodovo delovanje na Zemljo?

Je Bog res brezmočen tukaj, oziroma kdaj se Njegova Moč manifestira?

Sedaj bomo zapluli na področje, ki največkrat ni stvar Odrešenja duš, ampak Gospodovih čudežev in posredovanj za naše zemeljske potrebe. Kdor vsaj malo pozna Nauk in tudi osnovo drugih religij, mu je vse zelo hitro jasno: v materialnem svetu je za vsak najmanjši uspeh potrebna NAPORNA POKORA. Pri tem ni NOBENE izjeme.

Že v hinduizmu lahko beremo, da je Bog naredil svet tako, da ga je pustil ustvariti Svojemu velikemu pol-bogu, Brahmi. Ker še ničesar ni bilo, Brahma še sesti ni mogel na nič. Zato je začel z enormnimi duhovnimi pokorami (zadoščevanji, žrtvovanji), ki so menda trajale milijone let. Šele potem je bil v stanju, da je lahko ustvaril vse, kar 'leze in gre'. Torej pokora čaka tudi nas. 

Pa poglejmo Jezusa Kristusa: četudi lahko dušo reši v enem samem hipu, kot jo je 'dobremu' razbojniku na križu poleg sebe, ker je ta pokazal nekaj Ljubezni do Njega, je za reševanje drugih duš, ki niso kazale Ljubezni, ker je še niso bile sposobne (zaradi vezanosti na svet - razbojnik pa ni bil več vezan nanj, ker je vedel, da bo umrl), MORAL OPRAVLJATI STRAŠNO POKORO. A vidite zdaj ta zapletljaj: četudi je Jezus Božji Sin in Bog, je moral opravljati strašno pokoro, če je želel pomagati nam. Torej je šel skozi enako muko kot Brahma, če je hotel uresničiti Očetovo voljo. 

In tako Gospodovi najožji nebeški spremljevalci nenehno opravljajo enormne pokore, da nam lahko pomagajo, še posebej, kadar se spustijo na Zemljo, z neko posebno nalogo. Takšna Gospodova večna spremljevalka je sveta Favstina Kowalska in še stotine svetnikov. V njenem Dnevniku si preberite kako hude pokore je opravljala za vse nas in za svojo domovino! Pot Gospodovih iskrenih učencev je torej, poleg Ljubezni do Njega, tudi skrajno boleča pokora za svet.

To pokoro so opravljali tako Gospod Jezus, Mati, vsi apostoli, očaki in patriarhi, vsi mučenci in vsi, ki so oznanjali Nauk in gradili Cerkev. In to pokoro opravljajo še danes. Kajti le po 'zadoščevanju' se lahko Odrešuje svet. Oziroma stori karkoli na Zemlji. Zato so le neke prazne prošnje Gospodu, naj naredi in uredi to in ono, seveda jalove. Jalovi so bili včerajšnji Božični klici k miru na svetu, kajti že danes se bo nadaljevala strašna klavnica.

Bi radi naredili kaj za mir? Za vaše otroke? Za ta svet? Za oživitev Nauka? Za ohranitev Cerkve? Berite naprej.

Primeri zadoščevanja

Zadoščevanje = pokora = žrtvovanje = strogost = askeza = odrekanje. Vse to pomeni eno in isto: plačevati za nek prihodnji uspeh ali za nazaj.  

O zadoščevanju za rešitev svoje duše, v trenutku, pišemo ves čas: Ljubi Gospoda ves dan, nenehno LJUBEČE Misli nanj in na Njegove svete, ter nenehno ljubeče poj-ponavljaj Njihova sveta Imena. To je zelo lahka pot takojšnjega Miru in sladkosti, ČE SI LE PRED TEM ZAPUSTIL VEZANOST NA SVET (= družinsko življenje in iskanje čutnega ugodja zase).

Vsak kristjan, ki ni le oblečena verska žaba, ve, kaj pomeni hoja za Kristusom:

čistost, pokorščina in uboštvo.

Čistost je le ena: prenehanje s spolnim življenjem in njega derivati: želje po biti viden, želje po dobičku in želje po premagovanju drugih. Kadar te želje zaznate pri klerikih, je to znamenje, da niso transcendentni, ampak so še vedno posvetnega duha in uma in misli in dejanj. Kristjan torej, ki se ne trudi vsak hip vsakega dneva, da bi bil čist, pokoren Nauku in realiziranim duhovnim učiteljem, ter ki ni skrajno skromen, pač ni kristjan, ampak le nek versko-kulturni osebek, ki nima veliko možnosti za skorajšnje Odrešenje, razen če se ga usmili sveta duša - IN ZADOŠČUJE ZANJ.

Bistvo duhovne askeze je torej ODREKANJE.

Na prvem mestu je odrekanje lagodju, 'uživanju', potem pa plačevanje (običajno) s trpljenjem, v dobro drugih. Ker pa smo rekli, da VSAK uspeh na tem svetu zahteva zelo hud napor odrekanja, naštejmo nekaj primerov:

- športnik, ki želi biti šampion, mora opravljati hude pokore treningov, učenja, pokornosti trenerjem in samoodpovedovanja. Naši šampioni pa so 'eno-sezonski' ravno zaradi tega, ker jim uspeh stopi v glavo in začno snemati reklame, paradirati pred življem sveta, dajati intervjuje: in že prva tekma naslednje sezone pokaže, da so postali povprečneži ali poškodovanci. Zakaj je to tako? Ker niso plačali svoje cene v pokori za uspeh, ampak so začeli UŽIVATI.

- Tudi kmetje in podjetniki in umetniki opravljajo neverjetne pokore, če želijo biti najboljši, najuspešnejši. Poznal sem kar nekaj takih garačev, ko so ustvarili kmetije in manjša podjetja, pa tudi velika, samo z neverjetnim odrekanjem, garanjem in učenjem. Potem pa so jih nasledili njihovi razvajeni otroci, ki so mislili, kot naši športniki, da je vsak uspeh namenjen v njihovo uživanje - in vse je začelo vegetirati ali je celo propadlo.

- Tudi vojak, gasilec, policist  ali borilni veščak morajo opravljati hude pokore, če želijo biti vedno pripravljeni za neprijetne stvari, katerih je življenje polno.

- Dandanes je zelo težko uspešno čebelariti na veliko, a nekaterim vseeno čudežno uspeva. Če jih spoznamo od blizu, vidimo, da ni nič romantike, ampak samo huda pokora za uspeh: znanje, garanje, zaupanje, občutek … Če manjka le en element, sledi žalosten neuspeh.

- Svete duše starejšega kova pa se pokorijo s posti, bičanjem, nošenjem nekakšnih mučil na telesu, nenehnim priklanjanjem do tal, samoto, nenehno molitvijo …

Najmočnejši elementi vsake pokore za kakršenkoli trajen uspeh pa so čistost, pravičnost, skromnost in pokorščina zahtevam izbranega delovanja.

Le hude pokore (= biti pokoren) prinašajo eventualne uspehe, ni pa nujno vedno tak rezultat. Brez pokor pa je vse na Zemlji v razsulu. In zato je v razsulu tudi naša Cerkev.

Verniki in škofje s(m)o pozabili na nenehno zadoščevanje

Zadoščujemo le še za nakup dragih telefonov. Ne bom podajal linkov tukaj, kaj znajo početi nekateri v Vatikanu, ker mi gre na bruhanje, ko tisto berem. In takšen je seveda danes ves svet: še naši eno-sezonski športni šampioni ves čas blejajo: ''Važno, da uživam!'' Seveda s takim stavom kmalu ne uživajo prav nič več, ker jih vsi prehitijo. Kajti imaš narode, ki so sposobni trpeti več od drugih, in ti narodi so uspešnejši. Recimo Nemci, Japonci, pa Vzhodni narodi, ki so zrasli v revščini … Slovenski rod pa je uničen: uničil ga je gnili socializem: postali smo rod vse bolj brezbožnih, lenih, lažnivih, prešuštnih in pijanih ljudi. Nismo več sposobni spodobnih pokor (=odrekanja in prenašanja trpljenja), zato raje krademo in lažemo in spreminjamo ustavo v svojo korist. Dokaj podobno pa je z našim Cerkvenim zborom.

Te dni slišimo samo prošnje Bogu, kaj vse naj nam ustvari in omogoči in naredi, nihče od prosilcev pa ne izkazuje hude pokore v te namene. Obstaja kak redovniški red, ki nenehno opravlja hude pokore za mir v narodu? Za vero v narodu? Ki plačuje za grehe naroda? Kakršnega je želela ustanoviti sveta Favstina Kowalska: ki bi klical Usmiljenje nad nas? Mar naš duhovnik ne blodi vse več v duhovnem neznanju, katerega simptom je odvisnost od 'pametnega telefona'? Mar naši duhovniki ne delijo lahkotnih odvez tudi za najhujše grehe? Bo vse že Gospod zrihtal, On je dober, On je Usmiljen? Norost: za take odveze bo na koncu krvavo plačal odvezovalec sam, ne pa Gospod. 

Nič ne bo Gospod zrihtal: pregazili nas bodo potentni narodi vseh barv in oblik. Ta propad bo začasno zadržalo mučeništvo izbranega škofa, potem pa bo šlo naprej, če se Cerkveni zbor ne strezni. Saj se že trezni, škofje postajajo v dušah svetniški, in Gospod jih spet vidi in se veseli, a brez askeze, hudih pokor škofov, ne bo nič. Kajti sedeti z levaki v prvih vrstah koncertov in proslav je le majhna pokora, ker je čutom ugodna. Prave pokore pa se opravljajo v umiku, samoti in mraku. Le tam se vidi, kdo si. Imamo duhovnike, ki zaradi lastnega lagodja in neznanja ter zasvojenosti nenehno poskušajo vzpostaviti pakt s kajnom. In k temu nagovarjajo še druge kristjane, povsem v nasprotju z opozorili Petra in Pavla. Resnično, povem vam: huda bo kazen za ta rod.

Razen če nek procent klera vstopi v načrtno in skrito in iskreno pokoro starega kova:

Le takrat bo Gospod imel Moč, da nam pomaga.

Gospod ni tako nemočen na Zemlji, če nekdo Zanj dela z vso silo svojega Življenja. Dobra duhovna pokora preprečuje vojne, preprečuje razpade, preprečuje praznjenje cerkva in preprečuje, da bi greh 'prevagal' vrlino. Če je stanje Cerkve v začetku poraza: kdo je torej kriv? Kje se mora začeti preobrazba? Škofje pravijo, da pri tem, ko naj bi nam Gospod poslal kako Bernardko, Gospod pa pravi, da pri glavi, to je na SŠK. Tam pa je volja že zdrava, le meso je še zelo slabo.

Pokora je več kot kaka dnevna maša. Pokora pomeni moliti tudi do 12 ur dnevno, ali pa 8, ali pa 4, no, vsaj dve uri. A zamislite si športnika, ki vadi le dve uri dnevno! Le rekreativec je. In zamislite si vele-čebelarja ali kmeta, ki bi delala le dve uri dnevno. Vse bi bilo mrtvo. Zato je duhovno skoraj mrtva tudi Cerkev, in prihajajo druge Cerkve, ki niso Kristusove, ker opravljajo hude pokore v ta namen.

Moja pokora? Vstal sem po 4. uri zjutraj, da napišem tole. A to ne bo dovolj: med pisanjem tega prispevka mi je Božji angel nekaj 'zadigal' v zgornji del hrbta in ostra bolečnina daje občutek, kot da mi je raztrgal mišico. Gospod je torej sprejel mojo voljnost, da plačam del cene za vero tega naroda. Vesel sem. Zdaj pa bom skušal vstati s stola :) Aleluja!