Sv. pater Pij: "Jezus nam v Evangeliju govori, da Nagrade ne dobi tisti, ki je dobro začel; niti tisti, ki je nadaljeval nekaj časa; ampak tisti, ki je vztrajal do konca."
- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.
- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.
- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.
- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.
četrtek, 7. december 2017
16. Premor: 'strašen'
pogovor o apostolstvu
in o naših škofih
7.12.17, čet.
Nekoliko smo pojasnili
prvo pravilo svetnikov:
1. Kadar je le možno, se
umakni, ter tiho in ljubeče ponavljaj (poj) Gospodovo sveto Ime. Pri tem imej
željo, da Ga veseliš.
Pred
nadaljevanjem razlage, se ustavimo pri apostolih. Kdo je apostol?
Tisti,
ki je videl (Srečal) VSTALEGA Jezusa Kristusa.
To je merilo
apostolstva. Tako vsaj mi je povedala desna roka škofa in diplomiranec
katoliške dogme v Vatikanu. Jaz pa rečem: to
je edino merilo apostolstva. Če nisi Srečal vstalega Jezusa - le kako se
lahko potem Spremeniš??? Resnično, povem vam: ne moreš se.
Vzemimo za primer
brate protestante, ki 'trančirajo' domala popoln katoliški Nauk, tisti med
njimi, ki so res iskreni v iskanju Gospoda, pa ga začno spet sprejemati in
študirati: luterani zelo učinkovito širijo svoj Evangelij po svetu, še posebej
med 'pogani'. Vendar najbrž nihče med njimi ne sreča vstalega Kristusa iz oči v
oči in iz srca v srce. Ker se zadovoljijo s Svetim Duhom, ki Ga v sebi
prepoznajo kot NAVDIH. Po tem navdihu se upirajo Nauku edine Kristusove Cerkve,
in tudi eden drugemu, ter ustanavljajo vse več protestantskih Cerkva,
imenovanih denominacije, karkoli že to pomeni. Zdaj jih je že okoli 40.000. Ali
je to res ideja in navdih Svetega Duha? Pa pustimo to.
Sveti Duh ni
Jezus Kristus, niti ni Bog Oče. Zamislite si dva zaljubljenca, hudo sta
zaljubljena. Stojita si nasproti. Če se katerokoli živo bitje, ki je normalno,
postavi med njiju, bo začutilo nekaj sladkega v srcu. Tudi če sta osebi narazen
nekaj kilometrov, in se postavimo med njiju, nekaj začutimo. Vsi torej začutijo
'ljubezen' (strast, poželenje) med dvema zaljubljencema. In enako začutimo, če
se postavimo med Očeta in Njegovega Sina Jezusa Kristusa. Tisto, kar čutimo vmes, pa je SVETI DUH. Jezus Ga imenuje Duh
Tolažnik, ima pa še več drugih imen. Vendar ta Duh ni Jezus Kristus, kajti ta
Duh je na svetu že od začetka sveta in ga nekoliko poznajo tudi druge religije
in Spoznanja. Jezus pa je dejal; Matej 11,25-30:
Vse Mi je izročil moj Oče in
nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega,
komur hoče Sin razodeti. Pridite k Meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi,
in Jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase Moj jarem in učite se od Mene, ker Sem
krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti Moj jarem
je prijeten in Moje breme je lahko.
Janez 14,21;
Kdor ima Moje zapovedi in se
jih drži, ta Me Ljubi; kdor pa Me Ljubi, tega bo Ljubil moj Oče, in tudi Jaz ga
bom ljubil IN SE MU RAZODEL.
Kaj pomeni, da se
ti Gospod razodene? To pomeni, da Ga Srečaš tako zelo, da Ga lahko vidiš in
slišiš. Kar te vrže na tla in Spremeni. Jezus ne govori, da se bo taki duši
Sveti Duh razodel, ampak se mu bo razodel Jezus Kristus OSEBNO. Pove celo,
čemur vsi spodobni dobronahranjeni teologi oporekajo: Jezus nekaterim razodene celo Boga Očeta, če Jezus tako želi. Tistim,
ki pa niso pripravljeni na takšno razodetje, ker se ne držijo popolnoma
Njegovih navodil, in še vedno ljubijo svet (družina, spolnost, denar …),
tistim pa pošilja Duha Tolažnika, Svetega Duha. Vendar, resnično, resnično
povem vam:
Taki so lahko zelo strastni do vere in oznanjevanja, lahko govorijo
'Gospod, Gospod', lahko celo čudeže delajo, a Spremenijo se še ne prav dosti,
ampak le napol. Kajti še vedno jim je dosti do denarja in do velike družine, in
telesnega zdravja in kupa prijateljev. In 'pametnega' telefona. Če pogledamo najbogatejše
čudodelne protestantske pastorje, vidimo, da so mnogi med njimi hudi
MILIJONARJI. Četudi delajo čudeže v Jezusovem Imenu in v navdihu Svetega Duha, niso resnično Spremenjeni. Ždijo v
Gospodovem OBILJU, namenjenem poganom, zavračajo pa Gospodovo UBOGOST, ki je
končni korak Domov, namenjena Njegovim osebnim učencem.
Gospoda je torej potrebno
Srečati. Gospod pa NI Sveti Duh, kajti imamo tri Božje Osebe: Oče, Sin in Sveti Duh. Samo Srečanje
Jezusa-Kristusa-Odrešenika osebno, prinaša končni MIR in prenehanje 'bezljanja'
naokoli. Kajti, resnično, resnično povem vam:
Sveti
Duh je Tolažnik in Bojevnik in Skrbnik in Negovalec,
Jezus
Kristus Gospod pa je Odrešenik.
Kaj zdaj - kako postati apostol? Kaj je s
škofi?
Živeti je treba,
kot je Gospod živel. On je svetoval popolno ODVEZANOST od družine in popolno NAVEZANOST
Nanj. Kristjani pa imajo raje denar in svoje družine in občestva, kot Njega, pa
še Njega s Svetim Duhom zamenjujejo.
Rajši imajo šele drugo Zapoved
o ljubezni do sočloveka, kot Prvo Zapoved vseh zapovedi: Ljubi Gospoda svojega
Boga z vsemi silami, ki jih premoreš!
Takšnim pa se
Jezus Kristus NE razodene direktno, iz srca v srce. Zato je zanje Pot v nebesa
hudo kritična, pa četudi so storili veliko čudežev v Njegovem Imenu. Pred
nebesi morajo skozi 'čistilnico', vice, o katerih Sveto Pismo govori kar nekaj,
a celo tisti, ki se naslanjajo le na Pismo in protestirajo, tega v pismu nočejo
videti. Vse to pišem zaradi vas bratov in sester, da ne pademo v zablode, ki nam
bodo dale ogromno časa v trpljenju, preden se spet poberemo.
Vendar se Gospod ne razodeva tako lahko, kajti naši grehi so uporni, in
celo sveti Ignacij Antiohijski je raje umrl v areni od levov, kot da bi še
živel brez Srečanja Kristusa osebno. Ni mogel več zdržati, Ljubezen ga je
klicala. Kljub temu, da je bil osebni učenec svetega Janeza, katerega je Jezus
Ljubil kot svojega sina, sveti Ignacij ni bi do konca Odrešen, ker še ni
Srečal Kristusa, četudi je bil ves čas v Svetem Duhu.
Prišlo je torej do
prekinitve Nauka o Ljubezni do Gospoda. Janez je Ljubil Gospoda, da se
človek kar zjoka, ko to vidi v Evangeliju; in Gospod je Ljubil Janeza bolj kot
koga drugega. In enako je bilo z Magdaleno. Pa vendar se prenos znanja o Ljubezni ni uspel prenesti na
naslednji rod, na tiste, ki Jezusa niso srečali, ko je bil človek in je Vstal. Vzrok,
zakaj do tega ni prišlo, je obsežen in je povezan tudi z upornim judovstvom, a ne
bomo danes o tem. Dejstvo pa je, da tale ničvredni jona zdaj dopolnjuje ta del Nauka,
oziroma ga pojasni tako, da celo neumni lahko postane sveta Gospodova duša, če le
želi.
Ker postajam
predolg, rešitev problema poiščimo pri naših slovenskih škofih. Vsak
škof katoliške Cerkve je 'apostolski naslednik'. Torej bi moral biti V SVETOSTI,
ker bi moral Srečati vstalega Gospoda Jezusa Kristusa. Kar pa je težko, če je
Nauk o Ljubezni prekinjen, in so samo vera v Gospoda in dobra dela ostala. Zato
imamo škofe po vsem svetu, ki so sicer hudo teološko podkovani, niso pa še
Odrešeni. Kar je problem; podobni so protestantskim navdihnjencem: veliko Gospoda razglašajo, a
sami niso Odrešeni in Spremenjeni. Ker to je težko doseči, če Nauk o Ljubezni
ni razglašan in sprejet od tistih, ki resnično Ljubijo Gospoda. In to je
problem VSEH krščanskih Cerkva, ter tudi Judovstva.
Rešitev
Rešitev pišemo že
iz dneva v dan: Ljubi Gospoda tako zelo, da ti svet ne pomeni ničesar več,
razen vsakodnevnih nujnih dolžnosti, ki pa jih je vse manj. Vendar to ni
dovolj: kako boš Ljubil Gospoda, če ne Ljubiš
Njegovega svetnika, ki ti je bližji od Gospoda? Resnično, povem vam:
Lažje je Gospoda srečati
tistemu, ki časti, Ljubi in SLUŽI Njegovega svetnika, kot tistemu, ki skuša
Ljubiti Gospoda direktno brez da Ljubi svetnika! Kaj šele, če ima le vero v Njega, Ljubezni pa ne! Slednjim se Gospod razodeva skraaaajno redko.
Kdor torej Ljubi
in služi čistega Gospodovega svetnika, prav tako sreča Gospoda osebno, in je
Odrešen še preden mu umre telo. In takšen človek je pravi apostolski naslednik. Bratom protestantom Lutrove Cerkve pa je ta možnost žal odvzeta, ker zaničujejo svetnike in omalovažujejo Mati, ter govorijo,
da so svetniki … raje ne ponovim.
Kaj imajo s tem slovenski škofje?
Pojma nimate
kajne, verni kristjani, katoličani? Tale jona pa bi nekaj vriskal, a mu Gospod
še ne dovoli, kajti sadje še ni čisto do konca dozorelo, bo pa zelo kmalu. A so
že zunanja znamenja. Zato vam povem, da se ne bom razpočil: kar nekaj škofov imamo, in nekaj se jim
dogaja. Niso le v Svetem Duhu navdahnjeni, ampak - eden po eden - samega Gospoda
začenjajo videvati. Tega nihče ne ve, nekateri med njimi še sami ne. Vsekakor
pa se je nadnje spustil ne le Sveti Duh, ampak tudi Gospod osebno. Morda so Mu
bolj odprti zaradi 'treme' skorajšnjega pohoda v Rim, a to ni vzrok. Vzrok je, ker so začeli Ljubiti Gospoda
tako, da Ljubijo Njegovega svetnika. Recimo sveto-Favstino-Kowalsko-Najsvetejšo,-vedno-brezgrešno,-od-Gospoda-posebej-poslano-Njegovo-večno-osebno-spremljevalko-v-nebesih.
Naklonjeni so Besedi o Ljubezni do Gospoda. To vam bodo nekateri med njimi
povedali, ko pride čas. In prihaja čas, ko bo pameten iskalec k njim osebno
hodil, in oni bodo morali spovedovati in odvezovati in svoje 'trmaste' duhovnike
voditi SEM.
In nisem edini,
ki to vidi; so Božje duše, ki jim zidana
Cerkev sicer ni prva opcija, pa mi omenijo: ''Nekaj se dogaja našim škofom??'' Jaz
pa rečem: končno postajajo to, kar so: apostoli. To je za znoret veselje!! Pa ljudi, da li je to moguće? Pri ljudeh
in mehanski veri ni mogoče, pri Ljubezni do Gospoda pa je mogoče. Brat Yun
sploh ni vedel, kaj je govoril, ko je dejal, naj Slovenija postane nov Izvir,
kajti govoril je po Svetem Duhu.
Vse to sem moral
napisati, da me ne raznese od veselja. Je pa treba paziti: hudič spotika tudi
najbolj poklicane, že napol svete, če se razpustijo v filozofiranje in poslušanje
v ovce preoblečenih volkov. Ali če jim naraste napuh. Če mislijo, da jim zlata (škofovska) raketa
na glavi res pripada. Kajti pripada Gospodu in Njegovim svetim. Zato je dobro
raketo nositi kot tat, ki so ga ulovili. Če sploh. Sicer bi pomenilo, da Ljubijo malo,
kdor pa malo Ljubi mu je malo odpuščeno in zato je malo Žive Vode Življenja nad
njim, zato malo vidi in malo razume in malo Dela za Gospoda stori. Posledično
ostane mehanski vernik, duhovnik-strojnik. Dober le za v vice. Nikarte! Mar niste klicali Svetega Duha nad Cerkev
in sebe, ter jadikovali, da 'Bog molči', zdaj pa je sam Gospod Kristus prišel? DANES
je torej Čas.
Aleluja!!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
….
OdgovoriIzbrišiLjubim Ga !
Hvala,hvala, Jona, da mi po Božji Milosti odpiraš srce. Zazibalo me je ugodje v čaščenju
in prevzetnosti, nisem opazil usodne nevarnosti.
Niti v enem samem trenutku ne dvomim, saj je Oče vsemogočni, h kateremu se zatekamo po tolažbo in Znanje. Borim se dalje, niti ne pomišljam drugače, ker vem, da nam le Njegova Ljubezen ponuja pravo Pot in nobena druga ! Familija, ljudje, delo, odnosi,….. vse se razblini pred Njegovo Ljubeznijo. Drugače od tu naprej berem Dnevnik čisto predane in Ljubljene Svete Favstine, sama predanosti in neomajnosti !
Ime svetega Hieronima sem nosil čisto neupravičeno in hudo mi je, ker nisem zmogel opravičiti zadanega zaupanja. Boril se bom dalje, sveti nam Dajejo Luč in zgled. V tej težko prehodni džungli lahko zaupaš le Njim. Vztrajati !
Hvala Bogu za Prebujene škofe, ljudje jih potrebujemo bolj kot kdajkoli !
….
No, le nadaljuj. Kaj pa češ drugega. In analiziraj vzroke, da si tako pogosto v nižjih svetovih, potem pa pozabiš, da smisel UMIKA ni v tem, da se imaš TI fletno, in da TI dobivaš neke sladkobe in ugodnosti. Ampak Kdo? Mar ni verna tujka rekla Jezusu, da še psi dobijo drobtinice, ki padajo iz gospodarjeve mize? Ti ni dovolj ena taka drobtinica Milosti, ki si jo dobil in te je prečistila - da bi postal, ker Gospod želi?
OdgovoriIzbrišiSlaba družba, vseh mlačnih duš zvodnica.
Je rekel učitelj Ljubezni: "Kdor dobi blagoslov in je popolnoma očiščen, potem pa spet greši, ker ne posluša navodil, si je padca kriv sam." Tudi Judež je bil popolnoma očiščen, a potem ni bil več.
To je Kristusov Evangelij.
Le nadaljuj, duša. Zdaj si res v težko prehodno džunglo zašla. Manjkalo ti je Ljubezni, in zdaj jo bo treba po žarkih med listjem zbirati. Tudi to je bila pot mnogih svetnikov.
Pa Bog s teboj. Po delih se duše razkrivajo. Bil je še en brat Hieronim, ponižni služabnik svetega Vianeja, in upravičil je svoje ime.
Še malo razmišljanja. Zgoraj je napisano: "Ljubim Ga." Koga? Vsaj enkrat v tekstu mora biti Gospodovo Ime omenjeno, sicer smo impersonalisti, ki imajo radi nekega Brahmana, neko energijo. Tudi v Katekizmu je zapisana velika zmota, da je Bog Oče duh, ki ga ne moremo ne videti ne slišati. To je seveda skrajna herezija, kajti Bog Oče ima jezik, ki nam govori, in ima ušesa, da nas posluša; ima tudi oči, da nas gleda. Bog Oče torej ni le neka meglica, Luč, ampak IMA SVOJE DUHOVNO TELO. Pa vendar; kot Sveti Duh ni Odrešenik, tudi Bog Oče ni neposredno Odrešenik.
OdgovoriIzbrišiOdrešenik je Jezus Kristus, Božji Sin in Bog istočasno. Njega je Oče poslal Odreševati. Zato imajo tisti, ki se le ne Očeta obračajo, skrajno duhovno težavo z avtoriteto (kot jo je imel Luter), kajti Oče želi, da Služimo Sinu, ki je Kristus.
Vidite, od tod tako hude težave celo vernih. Bog Oče je Absoluten, in je Kreator, Vzdrževalec in tudi Uničevalec v materialnih svetovih. Uničuje, da lahko spet ustvarja. A le kdo bi lahko Ljubil Očeta-Uničevalca? Ki daje ljudem mesta, telesa in otroke, potem pa požge mesta, skvari otroke v odvisnike in naša telesa preganja z boleznimi in smrtjo? Le kdo lahko Ljubi takega Boga? Tudi islam je tak Bog: Uničevalec. Mora Uničevati materialni svet, da se mi ne bi zabubili v njem in mislili, da so ta kamen nebesa.
Gospod Jezus Kristus pa je Odrešenik. Nanj se je treba Obračati in zanesti. Ne bo nas rešil uničevalnih energij sveta, bo pa rešil naše duše, kajti mi smo duše, ne pa telesa.
Zato so tudi potovanja dobrega papeža Frančiška po svetu, ko oznanja Božje Usmiljenje, prav tako dvomljiva, kot zgornji post bivšega hieronima: Nikoli ne omenja Jezusa Kristusa Odrešenika, ni nesel Rohingam Njegove slike po sv. Favstini: ker bi bil takoj ubit. In bi spoznal uničevalni del človeštva in Božje narave.
Gospod je ljubosumen, je rečeno. To je ključ, da pri sebi uresničimo Jezusovo zapoved: "Kdor ne 'sovraži' (= zapusti) svoje žlahte in sveta in sebe, ne more biti Moj učenec." Vse to je torej uk, kako postati popolnoma Njegov. Kajti Njegovo 'ljubosumje' je velika Ljubezen do nas, ki nam želi vse najboljše: nebes. In v nebesa pridemo, če častimo, slavimo, Ljubimo in Služimo Njega, Gospoda Jezusa Kristusa. Ne bo nas Odrešil delovaje v dobro sveta v navdihih Svetega Duha; ne bo nas Odrešil Bog Oče v tej obliki, ampak nas odrešuje samo Jezus Kristus, ker je On poslan, da je Odrešenik sveta do konca sveta in naprej.
Zato hoditi po svetu, brez da bi vsak dan vsaj 100x omenil Jezusa Kristusa narodom sveta, ali pa vzklikati: Ljubim Ga, brez Imena, ne pomeni kaj dosti in je piškavo Božje delo s piškavimi rezultati za tako dušo in svet. Je le neka politika.
Verniki, teologi, duhovniki in papeži: zbudite se iz sna. Vsegliharstvo, Božji impersonalizem, opreznost, mešanje Božjih aspektov ter pozabljanja služiti svetnikom, ki so Kristus, vas vodi samo v bedne vice.
To je Gospodova Beseda. Tudi v Pismu jo najbrž kje odkrijete, če imate Oči srca.
Izven tega ni pomoči ljudem, in vsaka pomoč jim je jalova. Jezus je Odrešenik, in Njega kričite (in končajte na križu, če bo tako). Da pa imaš Kristusovo moč, Ga moraš najprej Srečati. Srečaš Ga na dva načina: ali kot Savel-Pavel, ali pa da neizmerno Ljubiš tistega svetnika, ki je neizmerno Ljubil Jezusa. Da slaviš Njuno Ljubezen.
Vse ostalo so prazne marnje in špekulacije in teološka natolcevanja.
Pa Bog nam pomagaj k temu Spoznanju, četudi s prihodom Črne Marije Prerojevalke, ki je Očetova sila uničevanja vsega materialnega, in ima namen, da se končno Spreobrnemo h Kristusu.
Tile odgovori pa so navdahnili, da dopišem še nekaj, hvala ti Jona in hieronimu. Jezus je svetoval odvezanost od sveta in navezanost Nanj. Ko pa smo kristjani vezani na družine, nekateri na občestvo, pa še kakšne posvetnosti, pa je to le ena dooolgaaa pot k Odrešeniku Jezusu, saj s toliko prtljage se dolgo potuje, na koncu moraš pa vse tako ali tako odvreči. In še en kup pasti je vmes in to kar stisne pri srcu. In te pasti so tudi slaba družba, ki se lahko nahaja kjerkoli, če nismo pozorni in v razumu po Sv. Duhu. Ni za mešati jabolk in hrušk in nikar ni za družiti se z vsemi, to pa potem opravičevati, da smo vsi bratje in sestre. To že, a kako biti nekomu resnično brat – po Duhu in v Božji Ljubezni, pove jasno Sveto pismo. To pa je vsekakor drugačno od zaupnega in prijateljskega druženja z vsemi, da se jih pomiri začasno.
OdgovoriIzbrišiSveti Pavel budno opomni v 2 Tesaloničanom 3, 10-15:
» … Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja. Takšne opozarjamo in opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v tišini delajo in jedo svoj kruh. Vi, bratje, pa se ne naveličajte delati dobro. In če kateri ni poslušen temu, kar naročamo v pismu, si ga zapomnite in se ne družite z njim, da ga bo sram. Vendar ga ne imejte za sovražnika, AMPAK GA OPOMINJAJTE KOT BRATA.«
Tudi sv. Terezija iz Avile je v svojem delu Lastni življenjepis vzdihovala nad svojimi zmotami in kaj je izkusila, ko se je nespametno družila s slabo družbo (sorodniki, k so vstopali v njihovo hišo) v svoji mladosti. Naj spregovorijo kar njene besede: »Šele sedaj razumem, kako nevarno je, če se v starosti, ko naj bi začeli gojiti kreposti, družimo z osebami, ki ne vedo, kako je ničen svet, temveč nas še spodbujajo, da bi se mu predali.« (LŽ, 2.pogl.)
Nadaljuje, da se je z neko sorodnico prijateljsko in zaupno družila, stalno imela opravke in pogovore z njo. In se tako navajala na vsakršno zabavo, s katero jo je seznanjala sorodnica. Ker pa je sv. Tereza po Božjem uvidu vse do potankosti kasneje premlela, pa naznani še tole resnico za tiste, ki se želijo vezati na Jezusa: »Kadar razmišljam, kako škodljiva je slaba družba, me spreleti groza; še verjeti ne bi mogla, če tega ne bi izkusila sama. Zlasti v mladosti lahko nastane najhujše zlo. Starši, poučeni po mojem zgledu, naj bi si prizadevali, da prav posebno pazijo na to. Druženje s sorodnico me je tako spremenilo, da od moje naravne sposobnosti za krepostno življenje ni ostalo skoraj nič; kazalo je, da sem se v družbi s to sorodnico in z neko drugo, ki je bila vsa nečimrna, celo navzela njunega slabega mišljenja.« (LŽ, 2. pogl.)
To pišem tudi, ker se dotika določenih hib in zmot ljudi, ki jih poznam in se v čem tudi prepoznam. Njihovih teženj, da le ne bi bilo veliko konfliktov, in da se nekako zaokrožijo stvari na koncu, da pride do neke pomiritve, sprave v situacijah, namesto da se jasno opomni, kar ni prav. Bije pa na plano dejstvo, da z vragom ni sprave. Ta izkrivljena želja po 'spravi' je le izogib, da bi se bojevali za Resnico, kar pa je tudi dolžnost pravih oznanjevalcev, ki so v Kristusu Gospodu, in On daruje Moč za prepotrebni boj.
Kot je bilo že povedano na blogu, pa naj ne bo odveč, da se še enkrat spomnimo: ali niso abeli na svetu tudi za to, da kajnom kažejo Pot, kajni pa abele pripravljajo, da se čimprej tega čemernega zapora zemlje naveličajo in v celoti srce k Jezusu Odrešeniku privežejo in Ljubezen med Njim in Njegovimi svetimi slavijo.
Hvaljen Jezus Odrešenik in vsi Njegovi, v priklonu pred Vami, lidijia.
Dobro pišeš lidija, Bog je s teboj! Ključno je tole, kar si napisala:
OdgovoriIzbriši"... saj s toliko prtljage se dolgo potuje, na koncu moraš pa vse tako ali tako odvreči."
Tega ne znam dopovedati tistim, ki mi javkajo: na koncu ali še prej boš moral itak vse odvreči, a takrat ne bo več časa za Uk, ampak bo jok in škripanje z zobmi. Zdaj pa imaš čas.
Živim kot cigo Žarko, a ko danes do 14h ni bilo elektrike, sem šel poiskat agregat, ga usposobil in vklapljal, da je skrinja z pridelano zelenjavo za zimo ostala v formi in da je pumpa delala. Podobo moramo biti pripravljeni na VOJNE, ki nenehno prihajajo: vsak dan prinaša svoje težave, kdaj pa so zelo velike, in:
BORIL SE BOŠ, KAKOR ZDAJ VADIŠ.
Kdor se le za Boga zanaša, pozablja, da Bog najbolje pomaga, ko si najprej sam skušaš pomagati: 'Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal'. Saj ni treba, da smo vedno neke žrtve - Gospod si tega zagotovo ne želi in Mu ni všeč. Vsi svetniki so bili borci, v nenehnem boju s seboj in okoliščinami, kar pa niso zmogli, je Jezus dodal. In kdor tako živi, je dvakrat blagoslovljen:
- najprej ga uživači zapustijo, ker jim ta stil življenja smrdi, kajti ni jim mar za tegobo naslednjih dni in ni jim mar za svojo dušo, ki se bo tegobila v peklu ali vicah:
- in človek postane močan, zaupa vase in v Gospoda, zato se ga hudič boji.
Če pa bi se vdinjali strahu in zato v slabi družbi vedrili, ne bi mogli postati svetniki. Kajti na koncu ostane samo Gospod, ki je Odrešenik, ki je Kristus, ter tiste duše, ki so Njegovi večni ljubečni služabniki in prijatelji. Vse drugo je slaba družba, pri moji duši, da res.
Grem spet malo sneg pokidat, da ponoči ne zmrzne, in je jutri v nadlogo. Pa dobro rihtaj ta čas lidija.