25. Razlaga:
''Poj z željo, da veseliš Gospoda…''
1 od
2
Sveti Bruno
slika: splet
28.12.2017, čet.
Najvišje žrtvovanje Gospodu, ki je tudi najlažje in najslajše: petje in ponavljanje svetega Imena Jezus Kristus, je namenjeno preprostim, iskrenim, nerodnim, neukim, neumnim in grešnim: samo oni bodo potem gledali Nebeško Kraljestvo, ker se ne bodo zapletali v teologije in razprave in prepire, ampak bodo samo ljubeče peli Ime. In bili v Gospodovem Miru. To je Gospodova Obljuba (KLIKNI) v katero je treba popolnima zaupati. In to je dovolj, kajti to je VSE.
Nadaljujemo z razlago prvega pravila svetnikov:
1. Kadar je le možno, se umakni, ter
tiho in ljubeče ponavljaj (poj) Gospodovo sveto Ime. Pri tem imej željo, da Ga
veseliš.
Kdorkoli bo nenehno pel, šepetal ali v tišini v sebi
LJUBEČE ponavljal Gospodovo sveto Ime, ki je Jezus Kristus, bo rešen in Odrešen. Rimljanom 10,13. Najprej bo postopoma
rešen tesnob, nadalje bo postopoma rešen močnih vezanosti na iluzorni minljivi
in zavajajoči svet, istočasno pa se mu bo začel odpirati notranji 'vid' in začel
bo spoznavati vstalega Živega Gospoda Jezusa. Nato bo Gospod prišel,
nenadejano, ter se mu (ji) razodel kot Gospod, Milost in Ljubezen.
Takšen je postopek in je
posledica petja svetega Imena Jezusovega. Ta najvišja in naj-praktičnejša
duhovna praksa, edina še primerna za ta čas korupcije vsega, ko ni nihče več
sposoben niti delčka askeze naših prednikov, nam torej prinaša MIR Gospodov v
srca in duše, kajti Gospod je predvsem Kralj
Miru.
Poje pa se lahko na mnoge različne načine, od katerih je večina
napačnih ali celo grešnih. O tem več v našem naslednjem zapisu. Zdaj pa k
bistvu: kaj je glavni moto petja svetega Imena? Namreč, ko pojemo ali šepetamo
in v tišini zremo, lahko v ozadju našega uma še vedno premišljujemo kakšne
neumnosti. O tem smo že pisali in to je velika motnja. Imamo na primer duhovnike,
ki vse življenje pojejo svete maše in pojejo nabožne pesmi, pa še vedno niso
niti rešeni, niti Odrešeni. Torej je tu nekaj narobe izvajano. Kaj?
Poj z željo, da
veseliš Gospoda
Ne kar površno preskočiti tega navodila: vsakdo namreč zmotno
misli, da je Gospod vesel vsega, kar počnemo, morda celo 'v Njegovem Imenu'. A
če imamo že zbujeno sposobnost lastne notranje introspekcije, hitro vidimo,
da smo navadni bedaki, ki lažemo sami sebi. In zato 'čistimo le zunanjo
stran čaše' - to, kar drugi vidijo in kar sami vidimo v ogledalu. To je bolezen
vsakega človeka, vseh ljudi, ki še niso Božji.
Da se prepreči ta notranji hudičev monolog, ki se skriva
izza zunanjega verskega nastopa, moramo hudo zaposliti tudi svojo najglobljo
notranjost. Sicer je vse skupaj samo hinavščina, s katero lahko varaš sebe
in druge, ne moreš pa Božjih ljudi in Gospoda, ker oni jasno vidijo dušo takšno,
kakršna je, ne takšno, kakršna se oblači navzven.
Če je naše absolutno dokončno Spoznanje zrelo, namreč da:
je Gospod Najvišji, mi pa Mu nismo nikoli enaki,
zato smo Njegovi večni prostovoljni služabniki z Ljubeznijo,
potem bo tudi naš izvorni poriv, program ali motivacija,
perfektna:
Gospodu bom služil tako, da Ga bom
veselil!
To pa je možno le, če sem ljubečen
do Njega.
''Nimam časa za neumnosti, moram veseliti Gospoda!'' Takšna
bazična motivacija je vir velikih notranjih in zunanjih moči. In te moči postopoma
premagajo naše vezi na ta svet. Kajti sprva želimo služiti samo SEBI in svojim
bližnjim (enako kot živali in demoni), odtlej pa želimo služiti Jezusu in
Njegovim svetim. Ker pa smo ob tem prepolni Božjega navdiha in radosti, nekaj
te Luči usmerimo v svet in v pomoč ljudem. Ljubezen do Gospoda je torej
PRIMARNA, Ljubezen do ljudi in bitij pa SEKUNDARNA. Tako je tudi Gospod Jezus
zapovedal, pred tem pa seveda sveti Mojzes. Oba pa sta govorila Besedo Boga Očeta.
V preteklosti so bili razni uvodi v to KONČNO stopnjo
Služenja žrtvovanja (klanja) in razne hude askeze, končni in najvišji korak
duhovne Poti pa je:
Služiti Gospodu tako, da Ga Ljubiš in živiš
le Zanj.
Od jutra do večera z Ljubeznijo misli na Gospoda.
Potem bo tvoja duša Odrešena že zdaj in
tukaj.
Ljubečnosti se moramo torej NAUČITI, če je še nimamo.
Sicer ostanemo le v suhi veri, ki nas sicer reši, za Odrešenje pa to ni dovolj,
kajti Odrešenje je samo v osebnem odnosu
s Kristusom, v veliki Ljubezni.
Zaradi povedanega je treba sveto Ime ponavljati
in peti z ljubečnim srcem in glasom. K temu nenehno težiti, dokler se ne
naučimo, potem pa vestno vzdrževati. V ozadju se moramo nenehno spominjati osnovnega navodila oz. zapovedi: ''Poj z željo, da veseliš Gospoda.'' Ali pa: ''Poj in šepetaj Ime ČIMBOLJ NEŽNO.'' Potem bo vse v redu, potem bo Božje Kraljestvo v vas in okoli vas.
Seveda pa je predpogoj takemu petju/tišini Imena naše
spoznanje, da na tej Zemlji ni nobene rešitve, ker tukaj vse obljube in sladkosti
vodijo v velika trpljenja. Kajti Zemlja ni planet v naš užitek, kot zna učiti
celo kak zavedeni klerik, ampak je KRAJ POKORE, je skušnjava, je uklonilni
prevzgojni zapor, da se z vdanim Služenjem z Ljubeznijo PRIPRAVIMO za
Gospoda in končno svoj vnebohod. In uresničila se vam bo današnja Hozana:
Psalm 124
Odpev: »Naša duša je bila rešena kakor ptica iz zanke.«
Aleluja! Naslednjič pa o hudih pasteh grešnega petja
svetega Imena Gospodovega, od katerih ni domala nobenih duhovnih koristi, ampak
se greh in zmedenost samo še poglobita.
V teh dneh, ko marsikje poka po šivih zunanji blišč umetnega okrasja, je petje svetega Imena zaklad, kot skrivna koda, ki te poveže z Jezusom in tistimi od srca, ki so Njegovi. Kar stiskati začne v prsih, če se mrak sveta preveč zavleče v človeka, ko hodimo naokoli in imamo stik z ljudmi ali pa opravljamo vsakodnevne opravke.
OdgovoriIzbrišiHvala Jona, to so biseri Božje Besede, in mala drobna zrnca zlata, ki se napaberkujejo s tem, da se prakticirajo iz dneva v dan, kadar le moremo. Ljubeče sveto Ime pa je tako kot slika sv. Bruna na začetku šepeta; umaknjeno v samoti, v tišini, samo on in Gospod v želji veseliti Ga. Veseliti Gospoda in Njegove! Ne družino, ne sodelavce, ne sosede, ne kužke, ne muce … Jesus first potem sledi šele vse ostalo.
Pa še nekaj za prejšnji šepet in uslišanje prošenj dopišem. V teh dneh mi je na ušesa prišla zanimiva življenjska zgodba. Govori o osebi, ki se je tako poškodovala, da so se jo zdravniki, ko je bila še v komi, že na drugi svet namenili poslati. A se je rodna fara zbrala in so molili, molili so še vse drugje, da je šlo čez meje … In kaj se je zgodilo, oseba je čudežno ozdravela, zdravniki niso mogli verjeti, samo nejeverno so zmajevali z glavo, ko so gledali posnetke poškodbe na začetku in kasneje.
Vesela sem bila tega čudeža ozdravljenja, Gospod je uslišal in storil in odprtih ust sem poslušala vse skupaj. Me je pa zadelo v srce bridko nekaj drugega, ta oseba, kljub temu, da jo je praktično iz drugega sveta Nekdo nazaj pripeljal, še vedno svoje zemljene sanje gradi, hišo, družino in na žurke hodi.
Čemu, sem se vprašala, čemu Gospod podaljša življenje, čemu Gospod ozdravlja, če potem ljudje tacajo svoje blatne sanje dalje?
Hmm, kaj se je pa z našim hieronimom zgodilo? Uzela ga magla? Se spomnim, da smo v davnini šolskih dni citirali neko pesmico, samo tole se spomnim od nje: »Vstani in se brani, trpin, če res si sin svobodoljubnega očeta! …«
Hvaljen Jezus in Njegovi, v priklonu pred Vami, lidija.
Haha, ti jih pa napišeš! Hvala, bomo o tem pisali naslednjič - o piškotkih za deco (čudežih mesa) in Odrešenjski politiki našega Odrešenika. Smo že začeli na to temo, ki je povprečen kristjan sploh ne loči ali pozna: eno je Odrešenje in drugo so zemeljske ugodnosti za otroke. Ker pa mnogi še molijo ne več, jim seveda Gospod tudi teh piškotkov ne da, zato gredo pa kar v megamarkete. V cerkvah pa so župniki in pajki, a je slednjih vse več. Kdor pa bo sveto Ime Jezusovo pel brez da žali, bo imel dušo kot sveta mladenka.
OdgovoriIzbrišiH. je nazadnje rekel, da ne bo nikoli odnehal, a takoj zatem sta ga vzela magla in sneg. Pustimo 'svobodnjake', saj sem napisal, da so vsi k asuram odšli; naj se še tako lepo navzven križajo, so od znotraj kot šef sindikata, ki štruklje je. A ta ne bo dvignjen, ONI PA BODO VSI, ker so tukaj brali in zato ne bo nihče pogubljen, četudi zdaj tako zgleda. Čas mora delovati in ogenj časa, da bodo zavist, glumaštvo, samo-ugajanje in vezanost na družinsko življenje izpuhteli v neizogibni dim, potem pa bo jonova napoved prinašala Gospoda vsem, ki bodo v srcu naklonjeni, a končno brez samega SEBE zraven. Kajti otroških duš je Nebeško Kraljestvo.
Aleluja! Sneži, v peči polena gorijo, mrak večera je in sveto Ime je povsod. Aleluja, umaknite se stran, jejte manj popoldne, odklopite svet in se priklopite na ljubečnost do Rešenika, pa bo Gospod dal tudi kakšne čudeže vam in domovini, a ne točno takšne, kot si jih morda kdo želi, kajti Gospod s Svojimi osebnimi služabniki dela drugače kot s svetom: daje jim le tisto, kar je najbolje zanje. Ostalim pa daje, kamor sami rinejo, da se lahko tam kaj bolečega naučijo.
Eni koljejo in Alaha slavijo, drugi samo Duha kličejo, kot Indijanci Manituja oz. Wakan-tanko, tretji se skušajo stopiti v Gospodovi Luči, a končajo v ženskih posteljah; potem so še tisti, ki energetiko za duhovnost smatrajo, aja, pa oni, ki so Gospoda križali in Ga še danes čakajo zaman.
Mi pa LJUBEČE pojmo Ime Gospodovo, s popolnim zaupanjem v Rim 10,13, KADARKOLI, KJERKOLI, NENEHNO, in četudi smo neuki, nespametni, neumni, štorasti, bolni, zavrženi, označeni, izpisani, prelomljeni, revni, kozavi ali kakorkoli drugega - bomo Gospoda gledali v Živo! Le pravljic sveta in zmotnih teologij neodrešenih strokovnjakov ne smemo poslušati, kajti v njih ni nobenega kvasa. In ko poslušam te dni prednjake, kako vse lepo govorijo, ali pa se pritožujejo, resnično, resnično povem vam: v njih ni Gospodovega kvasa. A obstaja ta kvas v nekaj slovenskih škofih, in ko bodo šli v Rim, bo papež pred njimi pokleknil, če ima oko srca res odprto.
Pa izkoristite ta čas, zdaj je Gospod povsem na razpolago!
Aleluja, Gospod je potica v srcu, aleluja!
Hvaljen Jezus !
OdgovoriIzbrišiUsmiljeni Jezus je dal pogum in solze, da le malo napišem ter s svojim neznanjem ne kvarim Dobrote v blogu.
Vse tukaj napisano je tako prečudovit dnevni Vodnik, da si sploh ne upam pomisliti, kam bi duša sama odblodila, saj nas Uči Edine Ljubezni. Nisem odnehal, nikakor, še več časa se najde Zanj, kot praviš, Jona, prostor je poln petja Gospodovega Imena.
Ni kaj dodajati, le spoštljivo čudenje in globoko spoštovanje do Vas ostaja, ki dajete Moč v tem uklonilnem zaporu.
bivši h.
Pozdravljen bivši h, hehe! Te je lidija od mrtvih vstala? Tole zveni precej defetistično. In vse to se vsak čas na duši vidi: nobene moči nimaš. Če ni infuzije, ni nič, zgleda? Torej na začetek: čisto življenje in kar ti najbolj v vesolju smrdi: rad vekaš v praznih cerkvah, a nerad z enim prtom zid prebiješ in tudi Triglava se ti ne ljubi vsak dan odrivati. Zato grozi, da ti te vice trajajo zelooo dolgo. Kajti, če bi zdajle umrl, bi le v osrednje vice prišel, ker si že zdaj tam. Le fletno? Polno strahu anede? Kdor je Božji pa nima strahov, kajti Gospod in Mati in svetniki so dajalci NEUSTRAŠNOSTI.
OdgovoriIzbrišiA vidiš, da je resnico tisti učitelj povedal: Bog sam pride, če je nekdo voljan Boga. In tako se je lidija nate spomnila. Vendar, mojster je rekel: "Mrtvi kravi ne bom dajal akupunkture." Zato se le potrudi, ker tudi Gospod ne daje akupunkture (Duha) mrtvim volom.
Pa lepe praznike ti želim in vsem skupaj.
Ps: Tvoja ideja, da je tvoj prostor poln petja svetega Imena, je protisloven: kajti kdor poje Ime brez žalitev, je neustrašen. Torej poješ žaljivo.
OdgovoriIzbrišiJovo na novo torej, vse od začetka.