- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

ponedeljek, 1. januar 2018

27. Novega leta jutro v sladkem prahu

slika:splet
1.1.18, pon.

Blagoslovljeni tisti, ki ste že pred menoj prišli na stran tega bloga, blagoslovljeni! 12 vas je bilo. 12 prelepih. 

Novega leta sveža ranost. Včerajšnji dan izbrana družba: Gospod, nekaj svetnikov, sveta Favstina in še kakšna Božja duša v etru. Zraven pa nekaj tesnob od grešnikov, ki so z Milostmi počeli nemarno, in jim takšni prazniki nastavijo ogledalo. V duhu so tudi priprave zlobnih duš, ki jih je hudič zaposedel, in pripravljajo pasti Gospodovim ovcam, od tega so jim kraje otroških duš najbolj pri srcu. Kaj to počno nekateri vzgojitelji svojim otrokom! To je strašen masaker med dušami. A mnogi otroci bodo rešeni, in mnogi vzgojitelji bodo v pogubi.

In pride duša nebeška: ''Pusti zdaj to, z menoj pojdi,'' reče. Tja gor me vodi, in Oče pokaže Knjigo Življenja, in vidim imena ljudi. Knjiga Milosti je bila. Za meni znana imena sprašuje. Kako sem vesel za nekatera v njej! Potem pa vidim, da je pri drugih le še ime, in del prve črke priimka: počasi se brišejo. Takoj mi je jasno, da pozabljajo na Gospoda, te duše. Pri enih hitro povem še priimek, pri drugih pa ne rečem nič, ker ne vem.

Potem odpre še eno knjigo: Knjigo Pravičnosti. Tudi v njej vidim imena in priimke: tako znanih kot neznanih, tako vernih kot nevernih, tako duhovnikov kot laikov. Pravkar so v Pravičnosti. Kar pomeni, da jim je sojeno že sproti, hvala Bogu, da jim na koncu ne bo preveč. Zdaj so torej v hudi stiski.

Tretji, ki pa so ravno v kakih 'pomembnih' akcijah, pa niso zapisani ne tu ne tam. Ti so na OPAZOVANJU: kaj neki sejejo? In kar sejejo, bodo želi. Prišteto jim bo na odprti račun. A kdor Gospoda Ljubi in se drži Njegove Besede, bo v Knjigo Milosti zapisan, kdor pa je trd v srcu do Gospoda in Njegovih (četudi je mehek na jeziku), je zapisan v Knjigo Pravičnosti. V čem je razlika?

Kdor je v Milosti, so mu zdrsi odpuščani, da še sam ne ve, zakaj je grešil, pa ni posledic - ker se takoj tega zave in se spokori kar sam - s tem, da skuša še bolj Ljubiti Gospoda in zapustiti zdrse. Vsi ostali pa so v Pravičnosti: kar seješ, to žanješ: če dobro seješ, zdaj dobro žanješ, in če slabo seješ, zdaj slabo žanješ. Ampak:

kdor je hinavske vere ali celo brezbožen, na koncu ničesar dobrega ne naredi, prav ničesar, ker je vse 'dobro', kar dela, polno SEBE in JAZ. Zato je domala vse slabo - in Pravičnost vse to prej kot slej 'nagrajuje'. Zato takšne duše nikoli niso v Miru, nikoli zadovoljne in izpolnjene. Pa imajo nekatere tudi milijon evrov in več na računu. Ja, duševnega miru se ne da kupiti. In nalagati.

Včasih je Cerkev propagirala le Božjo Pravičnost, kot opomin pred grehom, zdaj pa je povsem pozabila nanjo - samo še Očetovo in Sinovo Usmiljenje razglaša. Do te mere, da so celo smrtni grešniki pomirjeni, kako zelo bo Gospod Usmiljen z njimi, zato naj ne skrbijo. Pa dajmo zdaj to globoko teološko zablodo razrešiti. Prepričan sem, da ta zmota prihaja iz površnega poznavanja Favstininega Dnevnika, ki je bil vir vseh teh 'uradnih' Usmiljenj zadnje čase. Ne-kristjani nam prav to očitajo, kristjanom: da smo hinavci. Zakaj?

Ker imamo Odrešenika, ki še zdaj trpi za nas, mi pa lahko mirno grešimo kot hudiči, in živimo 'v upanju', da bomo po smrti nebesa gledali, morda celo Gospoda, ki je Kristus. Do tedaj pa nas mora Jezus-Trpin itak reševati iz vseh tegob in trpljenj, saj smo vendar krščeni!

No, pa na novega jutra 2018 to zablodo razrešimo:

Gospod je tako zelo Usmiljen, da nas že kar takoj vpiše v knjigo Pravičnosti, kar za nespametne pomeni 'Knjigo sprotnega trpljenja', da bi se kar sproti učili na lastnih napakah, in nam na koncu ne bo potrebno iti v spodnje vice ali celo pekel. Za vice pa sveta sestra Favstinka pove - ker je bila tam na ogledih - DA JE TRPLJENJE TAM ENAKO TISTEMU V PEKLU, LE DA SE VICE KONČAJO, PEKEL PA SE NE.

Kristjani pa mislimo, da so vice kraj, kjer se malo vice posluša, čakalnica, potem pa si sprejet h Kralju. A žal je povsem drugače: če nekdo na Zemlji ne moli za vičane, Z LJUBEZNIJO, se jim to čakanje sprevrže v večno čakanje. Groza! In kdo bo molil za tiste, ki so bili tukaj ene riti? Nihče se jih še spomni ne. Zato so vice polne tudi grešnih duhovnikov; pogreb jim ni nič pomagal, ker v nobenem pogrebcu ni bilo Božje Ljubezni. Mehanika pa ne pelje v nebesa.

Seveda se s takim Božjim Usmiljenjem kristjani ne strinjamo, kajne? Mar ni Jezus tukaj za to, da še danes visi na križu, in še danes plačuje za svoje nezveste in prešuštne otroke? Kaj pa vem … Sami presodite, na svoji koži: brez nič ni namreč nič. Lahko pa se kaj naučimo iz tegale Favstininega zapisa, ki je sicer velika hvalnica Božjemu Usmiljenju (D. 423):

O moj Bog, celo v kaznih, s katerimi obiskuješ Zemljo, vidim globine Tvojega Usmiljenja, kajti ko nas kaznuješ tu na Zemlji, NAS OSVOBAJAŠ VEČNE KAZNI.

So teologi in redovniki, redovnice, ki, hehe, svojim naivnežem pridigajo, da je Bog Zemljo naredil zato, da bi bil tu raj, in da bi bili njihovi čuti zadovoljevani: da bi jim oči gledale lepote narave in vsega stvarstva, in da bi jim ušesa poslušala slavčje žvrgolenje, pa da bi jim jezik okušal sladkosti in pečene piške, in celo da bi jim spolni organi funkcionirali v veliko zadovoljstvo. Takšni pripovedniki so padle hudičeve duše, ker zavajajo druge duše, pri tem pa še govorijo, da v Očenašu vrstica narobe stoji, da nas Gospod ne zavaja v skušnjavo. A oni so Gospod. No, vsaj obleka na to namigne.

Zgornji navedek potrjuje besede svetega hindujskega učitelja Ljubezni do Boga, ki je povedal, kar vedo vsi svetniki že tisoče let: da je Zemlja prevzgojni zapor in zavod, in je namenjena POKORI, da se naše nespametne duše, ki so sem prišle 'vladat in uživat', končno zavedo, Kdo vlada in Kdo naj uživa: to je Gospod.

Ko namreč Gospod uživa zaradi naše Ljubezni do Njega, potem uživamo tudi mi.

Kdor pa DANES, 1.1.2018, spozna resnico: da smo večni ljubeči Gospodovi služabniki; da smo Mu po duhovnem telesu enaki, da smo Mu po lastnostih čiste duše enaki, le da smo kvantitativno različni, kajti On je večni Ogenj Ljubezni, mi pa smo le Njegove iskrice, tisti se bo danes, 1.1.2018:

nekam umaknil in zaklenil za seboj, ter se pred Gospoda, ki je Kristus Jezus, vrgel v prah, in se Mu popolnoma predal: ''Tu sem, opaši me, kakor Ti želiš!''

In potem bo Gospod osebno prišel, in ga učil Ljubezni, in ime te osebe bo v Knjigi Milosti zapisano, in Mir ter veselje se bosta naselila v njem. Samo vsak dan bo treba v tej odločitvi vztrajati, BREZ PREKINITVE. Zelo preprosto je torej.

Bi res želeli? Res, zelo preprosto je. Kdor pa še nima tega poguma, naj poje sveto Ime Jezusovo, z Ljubeznijo, še nekaj mesecev, da dobi neomajni POGUM, kajti Ime je dajalec Miru in poguma (ker odganja demone, ki nam visijo na duši in nam inducirajo svoj strah), pa naj se potem vrže v sladki prah pred Gospodovimi stopali: tja kamor sodi.

To je TO. Aleluja! Naj Vam bo to leto v Razodetje in Odrešenje, aleluja!





5 komentarjev:

  1. Prelomen zapis, hvala Jona za vpogled v Božje sladkosti inu skrivnosti, da ne tumpamo duše, kako nič se ne vidi in ne da. Ja, potem se nam pa življenje po naši lastni nerodni veri, prepričanju odvija.

    Je v drugo leto se stopilo, in se odstirajo še druge stvari. Pretresljiv je zapis, kaj se je dogajalo in kako je sveti Oče pokazal različne Knjige. Kdor to prebere, se mu nekaj vtisne v dušo in strahospoštovanje ga prevzame.

    Se spomnim pred meseci nekega pogovora z mlajšo osebo, ki je dejala: »Glede vere me zanimajo predvsem videnja.« O videnjih piše sveta Favstina, tako ji je bilo po duhovnem vodniku naročeno, da o tem piše Dnevnik. Sklepamo lahko, da je Božja Previdnost tlakovala pot, da se bomo sveta Cerkev in ljudje od tega kaj naučili. Saj so videnja namenjena predvsem Cerkvi.

    Ne more pa človek spregledati, kaj vse je sveta Favstina pretrpela ob teh Milostih, koliko šikaniranja in prezira je bila deležna. Najsvetejša spregovori po Dnevniku - (D. 125):
    »… Ko pa je Gospod naročil, naj naslikam podobo, so začeli o meni vse bolj očitno govoriti in name gledati kot na histerično in zanesenjaško žensko. …«

    In v nadaljevanju - (D. 126): »Podobne pripombe sem morala poslušati vsak dan. Samo Bog ve, kako me je vse to mučilo. Odločila sem se, da bom vse to tiho prenašala in ne bom odgovarjala na vprašanja. … Trpela sem kakor golobica, a nisem se pritoževala. Bilo je, kakor da bi mi nekatere sestre z zadovoljstvom nagajale. Moja potrpežljivost jih je dražila, a Bog mi je dajal toliko notranje moči, da sem to mirno prenašala.«

    Kdor se h Gospodu Jezusu odpira, težko bere te vrstice v Dnevniku, ne da bi ga ob tem grabila neka sveta jeza do teh dogodkov in sočutje do Najsvetejše.

    Novoletni šepet leta 2018 pa je udaren z odstavkom o predaji Jezusu Kristusu. Šle so te besede Duha kot puščica v srce: "Tu sem, opaši me, kakor Ti želiš!" In sladkost z nebes se je spustila. Bojevniki Jezusa, v srcih in v stavu, je notranja izpolnitev, ko svojo voljo podredimo volji Kralja nebes.

    Sveta Favstina zapiše spoznanje - (D. 279): »Bog mi je dal spoznati, na čem temelji resnična Ljubezen, in me razsvetlil, kako naj jo izkazujem Bogu v vsakdanjiku. Prava Ljubezen do Boga je odvisna od izpolnjevanja Božje volje. Da bi Bogu Ljubezen izkazali z deli, morajo vsa, tudi najmanjša dela, izvirati iz Ljubezni do Njega. …«

    Dete se je rodilo, k temu ljubemu Rešeniku Jezusu Kristusu se pomudimo, srce odprto povsod Ga uzre, On je nad vse. V priklonu pred Vami, lidija.


    OdgovoriIzbriši
  2. Madonca kaj, lidija, je Mati in je Gospod s teboj! Hvala Bogu!

    Ja, kot na zgornji sliki, sem naknadno odkril, da ima Oče še druge Knjige. Ena je 'Knjiga zapitkov'. Namreč, so ljudje, kot sem omenil v tekstu, ki so trenutno na ničli, niso v Milosti ne v Plačevanju, ker zdaj so v neki veliki akciji. Ker pa sem tudi 'duhovni heker' po Gospodovi Milosti, se lahko pogleda v njihov realni račun pri Očetu. Ojoj, ojoj! Kakšen minus zla je tam že zbran! O Bog, o sveti Božji križ!

    In potem ti postane jasno, zakaj so za predsednika govorili, da 'ima večjo voljo do zmage': zato, ker sluti, kaj se bo zgodilo po vseh teh strašnih aktivnostih, ko se bo mali umiril. Včasih ljudi umirijo prazniki in včasih nesreča ali bolezen. Takrat pa Bog izstavi absolutni račun, kompletno računico. In sta bila dva leva kandidata na volitvah, in mnogi od Cerkve so podprli tistega, katerega račun je strahotnejši. Namesto da bi molili zanj, če ga že volijo, a niso molili, kar je znak, da so hinavske vere. To je en le primer za razumevanje.

    Pa še mnoge druge skrivnosti so, a ker so že v Pismu navedene, ne bom zdaj o njih. Bomo pa naslednjič napisali o tem, kako Gospod vzgaja svoje sinove in hčere, in kako ta vzgoja današnjemu kristjanu in katoliku SMRDI, SMRDI, SMRDI, ker je v nasprotju z bolezensko 'teologijo medenih ust'.

    Res je pretresljivo Gospodu se dati opasati, prostovoljno. Pa napišimo še enkrat Njegov glavni klic vsakemu, ki se uči Ljubezni do Njega:

    "Bodi pri Meni," govori Jezus Kristus.

    To pomeni manj časa za taktike bojevanja s hudiči sveta, in več časa z Njim. Kajti Gospod pove:

    "Bodi pri Meni, za ostalo pa je dovolj trden in nepopustljiv NAMEN." Pa smo spet pri psalmu, ki govori:

    Izroči svojo pot Gospodu,
    upaj Vanj, in On bo storil.

    A brez naše pokore ne bo šlo. Nekaj jo je pa le potrebne. Le za Odrešenje duše ni potrebno nič drugega, kot otroška Ljubezen do Jezusa, ki je Odrešenik. To je VSE.

    Pa še in še je 'skrivnosti'. Npr. tista, da kdor sprejme Božjo Knjigo, sprejme svetega angela, in četudi je ne bere, ampak ji je le naklonjen, je to dovolj, da mu na računu NI negativnega zbirka. So pa ljudje, ki so Knjigo sprejeli, a jo namerno zavrnili, ter še svojim otrokom to vcepili. Za njih vam pa resnično, resnično govorim:

    Strašno je njihovo trpljenje, a to trpljenje je tudi Gospodova velika Milost, kajti več ko bodo danes plačali, manj bodo v Večnosti.

    Spametujmo se torej: kakorkoli nosi Gospodov znak, je Gospod. So pa celo duhovniki, ki te znake zanemarijo, če niso ravno iz Cerkvene tiskarne ali kuhinje, in zato so v padcu in trpljenju - ker niso pod Jezusovim sladkim jarmom, ampak so si svojega, skalnatega oprtili. Mar ni bolje, da te opaše Gospod? Zakaj biti prepameten?

    Res, grdo so delali s svojimi svetniki, a ne v njihovo dobro, kot pridigajo, ampak v svojo pogubo. Kajti svetniki so rekli: "Žejen sem", pa jim niso dali piti. Ker so mislili, da je to dobro za zveličanje njihove žrtve, a spregledali, da jim je Gospod v svetniku ponudil zadnjo priložnost za takojšnje Odrešenje. Kajti:

    Kdor je NAKLONJEN svetim in Božjim, kdor je naklonjen Božjim Knjigam in kdor je naklonjen našim pisanjem tukaj, resnično NIMA GREHA NAPISANEGA NA SVOJEM RAČUNU!

    Zato je ta brezveznik in podlež jona napovedal vsem NAKLONJENIM, da jih čaka Gospod osebno, takoj za Vrati, kdor pa se bo držal Besede, bosta z Očetom prišla celo pred Vrata, in bivala pri njem.

    To je Živi Kristusov Evangelij. Hvala tebi Skrivnostni Razodeti!

    OdgovoriIzbriši
  3. Še tole bi napisal glede Favstininega navedka zgoraj, kjer reče: "Odločila sem se, da bom vse to tiho prenašala in ne bom odgovarjala na vprašanja."

    Kot vidimo, se je ONA SAMA ODLOČILA, da dela tako, in s tem je mnogim preprečila Rešenje že kmalu, kajti iskreno so jo nekatere sestre spraševale, a je vse tajila, celo tisto, kar je kakšna sestra sama delno videla. Posledica je logična: čutile so ne-Ljubezen, in jo začele ogovarjati in ji delati nadloge.

    Zakaj je sestra Favstinka tako delovala? Ker se vsak svetnik poistoveti z enim delom Evangelija. Ona se je poistovetila z Jezusom od aretacije v vrtu, do sulice v srce. S Križanim torej. In ker je Križani molčal pred Pilatom in množico, je molčala tudi ona.

    Mi pa ne potrebujemo biti kot ona, kajti vsakdo ima svoj delež Evangelija v srcu. In Jezus je pred tem zelo veliiiiko govoril in opozarjal, celo bolj grobe besede je izbiral na trenutke, da bi slepim dal duhovni vid in zavedenim očistil srce.

    Nekaterim pa je bližji vstali Jezus. Npr, ko gre z učencema v Emavs in jima RAZLAGA Nauk. Torej NI BIL TIHO. Tudi mi ne smemo biti tiho, zdaj ko VEMO. Naše pričevanje mora biti kot Krstnikovo in Jezusovo OPOZARJANJE VNAPREJ, in pa kot jonovo tukaj: razlaganje Živega Nauka, ne pa mehanskega.

    Sveta Favstina Najsvetejša nam je v vzor in pomoč, kako moramo svoje lastne karizme privesti do popolnosti, kar pa ne pomeni, da bi morala biti njena karizma enaka naši. Zato ne smemo molčati, in tudi ona ni molčala, saj je Dnevnik napisala. Kadar pa molčimo, ko se nekateri iskreno obrnejo na nas z Božjimi vprašanji, ali vsaj malo namignejo, takrat pa nas bodo prekleli zaradi naše škrtosti, in začelo se bo nepotrebno trpljenje.

    Bolje da nas kolnejo kajni, ker oznanjamo Gospoda, kot tisti, ki iščejo Gospoda, pa jim ne povemo, kar vemo.

    Pa dobro se spočijte danes, kajti jutri se začne leto, ki bo ...

    OdgovoriIzbriši
  4. V veselje je brati živo Gospodovo besedo, ki nosi v sebi naboj in poživitev, ki ni od tega sveta. In strašne so stvari, ki so razložene v 27. šepetu in komentarjih, Jona, a se v njih skriva velika Očetova Ljubezen, saj na koncu je to vendarle Uk za nas, da se (pre)vzgojimo in pripravimo svoje duše na našo glavno nalogo življenja, Ljubiti Jezusa Kristusa in če je taka Božja volja, o tem povedati tudi drugim.

    Kot si omenil, sveta Favstina je vzor kako karizmo privesti do popolnosti, kar ji ne sežemo niti do mezinca na njenih nogah. A v svoji karizmi je vsak poklican, da vse od sebe da.

    Kot zasledim v časopisju in drugih medijih, se pogumno dviga Božje gromeči glas nadškofa Štumpfa, ki je dodobra nasolil Resnice tistim, ki kradejo edini pravi Božič z Jezusom v naši zdesetkani in omreženi domovini. Ter ošvrknil mlačne kristjane, ki smo brezbrižno prezrli organiziran in nameren proces izbrisa krščanske vere, vrednot in kulture pri nas.

    Kot bi bilo današnjemu kristjanu težko izustiti sveto Ime Jezusa Kristusa Rešenika. Naj povzamem en pretresljiv odlomek iz knjige o svetem Pavlu z naslovom Vsem vse. Si predstavljate svetega Pavla, ko je željnim poganom prišel oznanjat Mesija, ki je prišel v osebi Jezusa Kristusa, ob tem pa naletel v shodnicah seveda na jude, a ker so bili v shodnicah navzoči pogani, te priložnosti ni izpustil. Jude pa je opomnil: »Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda.« Plaz nasprotovanj se je usul. Sveti Pavel nadaljuje: »Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega Življenja, glejte, se obračava k poganom.« V hipu judje utihnejo: osupli. Odslej sta se Pavel in Barnaba izmenoma obračala na pogane: »Tako nam je namreč naročil Gospod: 'Postavil sem Te za luč narodom, da boš v Odrešenje do skrajnih meja.'« Ob teh besedah so se po navedbi Luke pogani razveselili in poveličevali Gospodovo Besedo; in tisti, ki so bili določeni za večno življenje, so sprejeli vero.

    Nista bila tiho, ampak sta razglašala Jezusa Kristusa v skladu s svojo karizmo, ničkolikokrat so ju izgnali, pa tudi svetega Pavla in njegove spremljevalce kdaj kruto prebičali.

    Sem pa te dni zasledila en prispevek v duhovni oddaji in sicer življenjsko zelo preizkušen in že 75 let častitljivi duhovnik, na tem svet pa mu je bilo dano že 98 let živeti, takole pove na koncu prispevka: »...Upam, da bom deležen tudi tega kar v moči svoje vere trdno pričakujem; smrt in po smrti tudi tisto življenje, o katerem nimamo niti pojma pravega, ker je nemogoče, da bi telesni človek stopil v taisti duhovni svet, ki mu rečemo nebesa.«

    Ker pa tale pogled gospoda ne gre ravno skupaj s tem, kar se po Božji Besedi razlaga tukaj, te prosim Jona za mnenje in razjasnitev.

    Hvaljen Živi Jezus Rešenik in Njegovi. V priklonu pred Vami, lidija.



    OdgovoriIzbriši
  5. Pozdravljena! Ja, škof Štumpf je taprav. Rad ga slišim. Pa g. Cvikl je taprav. A šele zdaj dobro razumem, kaj je na njegovi glavi glede Mariborske škofije, in postaja mi jasno, zakaj bolj ko so bližje Mariboru, bližje so škofje tudi Gospodu. Ni kaj, za take rešitve je potrebna POKORA. Groza, v kakšno stanje je škofijo vrgla nespamet predhodnikov! A kot pravi sv. Pavel v Hebrejcem, pa tudi psalmi, Gospod vzgaja svoje sinove, da postanejo vredni. Zato se nič bati vse prodati - pa ne bo treba - kajti ko je v srcu Ljubezen do Jezusa, vse spet pride nazaj.

    Je pa žalostno, da je tako nemogoče zbrati teh piškavih 34 milijonov evrov. Ko se ob teh spomnim najbogatejših Slovencev, mi kolega reče: "Ko pa so vsi bogati pri nas levaki." Levaki, ki so jim duše polne dolga, ki čaka da se aktivira: zakaj si jih ne olajšate in date ta drobiž škofiji, ki je zdaj pametnejša? Kajti škofje so v dolgu, pa nimajo dolga, vi pa niste v dolgovih, pa vam je dolg enormen.

    Kakorkoli ...

    Lidija, na tvoje vprašanje pa odgovorim jutri, v tekstu. Mislim da vem, kje si tega duhovnika videla, moram poiskati.

    Pa hvala in lep pozdrav tebi in vsem.

    OdgovoriIzbriši


11.9.2018: Blog in komentiranje sta zaprta. Vesel študij!

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.