28. Odgovor: po tvoji veri se bo zgodilo

Novodobne zmote in herezije

1 od 2

Starec Simeon prepozna Gospoda

3.1.18, sre.

Včeraj je v svojem odličnem komentarju lidija vprašala:

"Sem pa te dni zasledila en prispevek v duhovni oddaji in sicer življenjsko zelo preizkušen in že 75 let častitljivi duhovnik, na tem svetu pa mu je bilo dano že 98 let živeti, takole pove na koncu prispevka: '...Upam, da bom deležen tudi tega kar v moči svoje vere trdno pričakujem; smrt in po smrti tudi tisto življenje, o katerem nimamo niti pojma pravega, ker je nemogoče, da bi telesni človek stopil v taisti duhovni svet, ki mu rečemo nebesa.'

Ker pa tale pogled gospoda ne gre ravno skupaj s tem, kar se po Božji Besedi razlaga tukaj, te prosim Jona za mnenje in razjasnitev."

Ker si bila uvidevna do dotičnega duhovnika, in nisi navedla oddaje, sem jo poiskal, in bom tudi jaz samo dodal: 22:50 minuta.

Stopnja vere oziroma duhovnega uvida je pri vsakem človeku/duši drugačna. Kakor se rojevamo eden po eden, tudi v nebesa ne pridemo masovno, ampak eden po eden, ko vsaka posamezna duša dozori za to.

In kot nenehno pišemo: mnogo je duš, ki še niso dozorele, ko jim pride čas telesne smrti, zato je upanje na nebesa lahko zelo varljivo, RAZEN ČE BO KAKŠNA POSEBNA DUŠA, KI LJUBI GOSPODA, MOLILA ZA TO DUŠO. Sicer pa ne bo nič: celo 10 škofov in 100 duhovnikov na 'mehanskem' pogrebu duše ne primakne niti za en meter bližje nebesom. Samo Ljubezen. Samo Ljubezen. Le kdo jo je sposoben?

Upanje pač ni dovolj. In želim, da bo dal kdo brati tale naš tekst dotičnemu častitljivemu duhovniku, saj ima še nekaj časa, da stvar popravi in Gospodu pot izravna. Pa pojdimo za hip na eno drugo temo. Namreč, opažam, da so ljudje, ki nikakor ne morejo umreti. Že pri osemdesetih so skoraj umrli, pa so spet oživeli in živijo tja čez 90 ali proti 100. Tisti, ki jih sam poznam, so dveh sort: ali so zavračali Boga vse življenje, a brez žalitve, samo pozabili so Ga ali pa jim je Cerkev smrdela; ali pa so verni, celo zelo verni, a živijo v pol-veri.

Oboji torej niso nečesa opravili, kar je ključno: iz srca v srce Spoznali Gospoda, ki je Jezus Kristus oziroma Bog Oče nebeški. To je naša edina naloga na tej Zemlji.

Zato ne morejo umreti in brkljajo nenehno vsak dan naprej in naprej. Ker nekaj manjka. Enim manjka osebno spoznanje Gospoda kot njihovega osebnega Odrešenika, druge pa žre kak hud greh, ki se ga ne spovejo v pokori, zato jim prav tako manjka Gospoda, osebnega Odrešenika. Gremo nazaj.

Zmotna trditev

Gospod duhovnik je zatrdil: ''… Ker je nemogoče, da bi telesni človek stopil v taisti duhovni svet, ki mu rečemo nebesa.''

Kdor ima takšno vero, ki je pol-verna, se mu pač zgodi po tej veri. Vsakomur od nas se dogaja po naši najgloblji veri. Ta jona npr., je nekoč daljši čas neizmerno Boga Očeta občudoval in Ga skušal Ljubiti, in Bog se mu je razodel kot Oče nebeški, in ga vrgel po tleh v Milostni jok. Potem pa naročil: ''Služi Mojemu Sinu!'' In sem rabil čas, da sva se z Jezusom Gospodom ujela, ki je Bog v podobi človeka, da smo Ga lahko v podobi prepoznali in vzljubili.

Drugim pa se dogaja po njihovi veri. Kdor spregleda dejstvo, da:

kdor Jezusa Ljubi, se drži Njegove Besede in Oče ga Ljubi. In potem oba prideta, in živita pri takem človeku;

tisti lahko odtlej živi le še v pusti veri, ki gre 'na žgance', ti žganci pa so pogosto brez maščobe, zato se 'za ušesi zatika', ko jih goltajo. Ja, takšna je pusta vera brez Spoznanja - kot suhi žganci - težko gre dol. Zato se nekaterim ne mudi v Življenje, ampak se držijo tega zapora Zemlje z vsemi štirimi.

1. Kajti resnično, resnično povem vam: če je ta duhovnik povedal resnico, da človek s fizičnim telesom ne more v nebesa, gre lahko vsakdo, kdor Ljubi Gospoda, s svojo dušo vsak dan 100x v nebesa! Še posebej, če je povabljen, ker Ljubi.

2. Če pa že ne gre z dušo v nebesa, nebesa pridejo k njemu, kajti ko Ljubi Gospoda ali Očeta ali Mati ali svetnika, takrat so nebesa pri njem, kajti nebesa so med nami.

3. In kdor Ljubi Gospoda, ki je Kristus, in Njegove svetnike, bo našel nebesa tudi v obpotnem razpelu ali kapelici, v zidani cerkvici, v Pismu in v lastnem srcu, kajti Gospod živi v naši duši kot Očetova iskrica Življenja. Če jo poslušaš, imaš spet nebesa.

Kdor pa živi suho in pusto vero, ki je skorajda mrtvaška, se vsemu temu sam odpove, in ujame ga čarovnica materialna energija. In današnje krščanstvo se je odpovedalo Živemu Bogu 'že zdaj'. Raje greši in grešno teologijo kliče v zagovor, namesto da preprosto Ljubi in umre za Kristusa, ter Ga spozna, še preden umre.

Še kak primer

So me opozorili, da je bil dokumentarec o naši humoristki in pisateljici, in da nastopa tudi župnik. Ta župnik, ki Boga išče med nevernimi, in ne pri svetniških dušah, izjavi, da ima taista žena, ki sicer črti Cerkev in ji štose poka, večjo vero od njega samega. Svojo vero pa izrazi nekako takole:

Bog ni podoba, je duh.

Ta delček Evangelija smo pred kratkim razložili: če je Bog Duh, to ne pomeni, da nima podobe. Govoriti, da Bog nima podobe, pomeni monizem hindujskega Brahmana: neosebnega Boga, ki je Luč, in nič več od tega. Kdo pa to Luč sije?? In potem smo ta Luč tudi mi, zato mayavadiji (Šankarjevi heretiki, ki zavračajo Boga kot Osebo, za razliko od vaišnav, ki Ga poznajo kot Osebo) naslavljajo drug drugega z 'Narajana', kar je eno od Božjih Imen. In toti 'duhovnik' leze v taisto vero, kar dokazujejo njega dejanja: najbližji prijatelji so mu tisti, ki s 'kamionom kondomov' zafrkavajo 'farške' duše, po telefonu. Resnično, povem ti: nisi in ne boš našel Boga, da bi si končno oddahnil. Kajti tam, kjer iščeš, so samo SENCE Gospoda. Materialni svet s telesi, je le Njegova senca, začasna, in kdor Ga išče tu, Ga lahko samo sluti, in nič več od tega. In nič več od tega.

Bog je v vsakem bitju, ker pa so srca bitij umazana z iluzijo materialnega sveta, mislijo, da so telesa, na duše pa pozabljajo. Zato pri takih ljudeh, ki služijo telesom, ni mogoče najti rešitve, Boga. Bog je jasno viden le v svetnikih.

Ta herezija, da Bog ni podoba, ampak nek nevidni duhec, nek eter, je splošna v današnji katoliški Cerkvi, zato lezejo v eno od podvarijant protestantizma:

Če Bog nima podobe, potem Jezus pač ni Bog, anede, brihtneži? Kaj pa je potem - le učitelj, le prerok? Dobrodošli v islamu.

Tudi protestantje, skupaj z muslimani, Božjo podobo negirajo, in samo nevidnega Duha izpostavljajo. Vse to pa je pot v pekel. Kajti za njih vic ni. Sv. Favstina Najsvetejša namreč pravi, da so vice enake peklu, le da minejo, pekel pa ne. Zato verski polovičarji po smrti končajo v peklu, ki pa enkrat mine.

Bog Oče nebeški ima podobo, in ta podoba je Človek postala. Vidimo jo lahko v jaslicah (Alfa) in na križu (Omega). Pa tudi staroizraelci so videli Boga Očeta, videli so Njegovo podobo, pa niso umrli, ampak so jedli in pili in imeli žur. In Mojzes je z Njim govoril iz oči v oči. In sveti Štefan Ga je videl, pa sveta Favstina tudi. In še kdo. Bog je res v duhu, gledano z zemljenimi očmi, kar pa ne pomeni, da nima oblike. Če pa ima obliko (= duhovno telo), ima tudi podobo: ali Bog ne sliši? Ali Bog ne vidi? Ali Bog ne govori? Ali Bog ne dela? Torej ima ušesa, ima oči, ima usta in ima roke. Kdor torej trdi, da Bog nima podobe, trdi, da nima telesa. Če pa nima telesa, pač ni Oseba. To pa je herezija, ki take duše zanesljivo pelje v začasni pekel, vice po katoliško. In tam je tudi sveti Luter in kup 'naših' teologov. Vprašajte svetega patra Pija.

Toliko na kratko v odgovor lidiji. Transcendentna teologija je nezmotljiva, skrajno preprosta, nikoli ni protislovna in vedno je Resnična. Ima tudi nepremagljivo logiko. Kdor pa živi v mesenem umu, ker svojih čutil še zdaj ni dal v službo duhovnega Služenja z Ljubeznijo do Gospoda, je v svojih izjavah sam sebi v spotiko in že tretji stavek negira prvega. To je zato, ker goji pol-vero, ki pa je kot pol-pečen kruh: strupena.

Zakaj se to dogaja? Vzrok je samo eden: verniki ne poiščejo svetniških Božjih osebnih služabnikov v Ljubezni, in se ne učijo od njih. To je edini vzrok propadanja vere. A k sreči Gospod obuja nekaj škofov pri nas, pa na Poljskem jih je že, ki lahko rešijo ta nezvesti in pokvarjeni narod, ki uživa v polresnicah in sprevrača Boga v meglico. 

Zamislite pa si pekel na Zemlji, če bi dobili takšne škofe, ki bi pridigali zgornje pol-resnice! Potem bi bil pekel na Zemlji dovršen. A če je pekel tukaj, potem so tudi nebesa. In res: nebesa so med nami, samo uglasiti se je treba nanje. Tega nas uči utelešeni (= upodobljeni) Bog Jezus Kristus in Njegovi svetniki. Amen.

Pa Gospod se nas usmili, če smo še vredni.