33. Psalmi 2018/1
Lažna in resnična Ljubezen do Gospoda
13.1.2018, ned.
Ker včasih, a redno, pride kdo, in sprašuje o
protestantih, ki da mu na skupini kar nekaj pomagajo, a ga kmalu zmoti njihov
hud odpor do svete Matere in svetnikov in Jezusove Cerkve, bom danes napisal o tem. Vpraša me za mnenje.
Rečem:
''Kdor Ljubi Gospoda, Prvo zapoved uresničuje. In če res Ljubi, ne more
spregledati svetosti Matere in Njegovih svetnikov. Če pa to svetost spregleda,
je ZAVISTNEŽ, zato le pojdi k njemu, in načaral ti bo zdravja in denarja, v
Jezusovem Imenu, a dušo boš pogubil, kajti če ne Ljubiš svetih, jih sovražiš.
Amen.''
Pri inteligentnih je to dovolj, da odnehajo tam, in začno
Ljubeče peti Njegovo sveto Ime, ter se vrnejo h kompletnemu Nauku in v Jezusovo
Cerkev, četudi tam morda ni tako 'zelo živahno'. Tako si rešijo duše.
Kdor pa tega ne zmore, naj gre, kamor ga nemir priganja,
in tam se bo učil, časa je ogromno, kajti duša je večna. Komur pa se mudi h
Gospodu, se obvlada. Zato Gospod Jezus Kristus pride k njemu.
Lažna in resnična Ljubezen do Gospoda
Kdor išče Gospoda, ki je
Rešitev
se uči Ljubiti Ga.
In če kdo Ljubi nekoga,
ima rad tudi njegovega psa.
Kako je lahko tvoja Ljubezen
do Gospoda resnična,
če Matere ne prepoznaš,
da je sveta?
Kako je lahko tvoja predanost
resnična,
če zasmehuješ Njegove naj-predanejše,
ki so svetniki in sveti??
Kako lahko laskaš apostolom,
če govoriš, da so svetniki
lažni,
ko pa so apostoli svetniki?
In kako lahko Ljubiš Kristusa,
če se posmehuješ Njegovi
Cerkvi:
kdor ne najde Gospoda
v Njegovem blagoslovljenem
kruhu -
le kako lahko zares izganja
demone
v Njegovem Imenu??
In kdor ne najde Gospoda
v Njegovi podobi -
resnično, ta ne Ljubi.
In ker ne Ljubi,
na njem ni mesta
da bi vanj lahko Odrešenje vstopilo.
Četudi je vraga izganjal
in v Jezusovem Imenu zdravil,
ga le ogenj čaka,
pekel iz dna vic.
In res: ni vic, kot takšni
govorijo,
ker je v njih enako kot v peklu,
le da vice minevajo,
pekel pa ne mine.
Kdor izganja in ozdravlja
a ne Ljubi Gospodovega oslička,
kaj šele svetnika -
ta čara.
Čara v Gospodovem Imenu,
a nebes si ne pričara.
Ker živi v zmoti,
da je sam duhovnik,
in da so vsi krščeni
že sveti.
Zato ne prepozna resničnih 'Njegovih
malih'
- kje da bi jih še slavil -
ki so Jezusovi intimni učenci,
ker so zapustili vse:
sebe, svoje in imetje,
in le hodijo za Njim.
V čistosti.
Le kako se lahko takšen
zmotnež reši,
če Gospoda Ljubi le v obličje
v hrbet pa Mu meče blato
ker Njegove najbližje
zasmehuje??
Kdor pa resnično Ljubi Jezusa,
Ljubi tudi vse, ki so zares
On,
ker le s tem Ljubi Jezusa.
Tako se drži Njegove Besede,
in Oče ga Ljubi,
in Oba prideta
ter živita pri njem.
To je Živi Kristusov
Evangelij.
Hvala Tebi Vseljubeči!
Linkajte vsem, ki so v skušnjavah, pa še ni prepozno.
Ti šepeti so kot majhni, žepni kompasi, ki pa vedno pravo in direktno smer kažejo osebam, ki so željne osebno srečati Jezusa Kristusa in Njegov Nauk Zaživeti.
OdgovoriIzbrišiNa plano je priplava daljni spomin nekega pogovora z mlajšo žensko, ko sem še sama spoznavala vero našega Rešenika, Jezusa Kristusa in ubirala prve korake Poti k Njemu. Ker je pa ta oseba prihajala bolj iz vzhodnega konca dežele, kjer okoli njih bivajo protestanti, se je na mojo izkušnjo zbliževanja z Jezusom, sveto Marijo in svetimi odzvala medlo in skorajda odklonilno. O tem me je sama povprašala, ker je opazila, da se nekaj dogaja z menoj. Ni bila sicer verna, so jo pa življenjski dogodki začeli že po malo stiskati. Odzvanjajo mi tele njene besede, da če bo že kdaj sprejela vero, da jo pritegujejo protestantske cerkve, da tam notri je vse preprosto.
Ker sem bila še nepoučena takrat, ji bebec nisem znala argumentirati, je pa bolelo. Sedaj, čez toliko let, ob Učenjih tega bloga spoznavam, da je ta preprostost teh njej bližjih protestantskih cerkva, praznina njih samih v notranjosti, ker se koncentrirajo na zunanje Gospodovo obilje, ki pa je zapisano minljivosti. Torej si želijo uživati še zase, imeti od tega posvetne koristi, ugodje in dobičke. Ta preprostost - praznina cerkva pa ni tista skromnost (sicer ne bi brali o protestantskih pastorjih milijonarjih po svetu, ki tega tudi ne prikrivajo), ki jo uči Jezusov Nauk in so jo apostoli živeli, ampak je manjko v Nauku, ki ni docela izpolnjen. In zaradi tega nevaren za razvoj duše, saj nosi veliko slepo pego kot čudovito v dušo šepne Psalm Lažna in resnična Ljubezen do Gospoda – ni Ljubečega odnosa do svete Matere, svetnikov in svetih.
Duše smo različnih spoznanj in uvidov, a Milost je naleteti na nekoga, ki Božjo besedo Ljubezni do Jezusa in Njegovih Živi in jo govori. Takrat vsak dvom zbledi in duša se ne ujame v stoletja praznin, nevednosti in včasih usodnih čeri, ki so bile dane dušam v skušnjavo.
Hvaljen Jezus in Njegovi mali. V priklonu pred Vami, lidija.
Prav poveš: posvetne vere se ukvarjajo predvsem z Gospodovim obiljem, kar za njih pomeni zemeljske dobrine. Tudi v katoliško vero so od nekdaj prihajali ljudje, ki so jih zanimali predvsem tovrstni čudežni pridobitki. A taka vera, pobožnostna zase, je samo:
OdgovoriIzbrišiUPRAVLJANJE Z GOSPODOVO MATERIALNO ENERGIJO.
Povedali smo že, da je Gospod od treh energij, od katerih je materialna najnižja, in zato predstavlja skušnjavo in trpljenje za vsa bitja, ki smo tukaj.
Upravljanje s to energijo pa se lahko doseže tudi z drugimi sredstvi, ni potrebno biti ravno veren: voljo, pridnostjo, namenom, celo magijo. In tako imajo protestanti tam v razvijajočih se kontinentih pastorje - velike čudodelnike, ki pa so mnogi največji milijonarji. O tem so podatki kjerkoli na svetu. Rabite dva klika. To je seveda Gospodu zelo gnusno stanje duha.
Vse to izvira iz zavisti na Gospoda in na Cerkev, sledi pa prerivanje s podobnimi pri nas. Zdajle gre papež v Čile, in že vrabci čivkajo okoli vogalov, kdo grozi in nastavlja bombe ter govori zlo o njem.
Pišeš o puščobi protestantskih cerkva, in prav imaš. Tak je tudi njihov Nauk. Kdor je puščoben v sebi, je tudi njegova hiša pusta. Še posebej pa se razlika opazi, ko je kdo v hudi hudi osebni stiski: takrat mu razum ne deluje najbolje, in konec je z teoretičnim celibraterstvom: takrat je kakšna prelepa cerkvena podoba Boga ali Matere ali svetnika lahko nagovorila trpečega, in če se je odzval, je to dušo nagovoril Gospod osebno. To se je zgodilo temu Joni: šel je mimo cerkve, kjer je pisalo, naj vstopimo in molimo. In pri eni od podob, ker se ga je dotaknila, ga je prvič nagovoril Gospod Jezus in se mu tudi prikazal. Notri je vstopil še kot pol-budist, ven pa je prišel na novo cepljen z Resnico. Takega srečanja pa v puščobni cerkvi ne bi mogel nikoli doživeti. In tale blog ne bi bil napisan.
Gospod je dovolil razkol Cerkve na več delov zato, ker niso vse duše zmožne končnega Nauka absorbirati. Zato je nastal islam in za njim protestantizem: da predojdipalne duše vseeno nekako Boga zaslutijo, ni pa se jim še treba podrediti avtoriteti, ki je končna. Po nekaj stoletjih v takem stanju, duša napreduje v veri in počasi se približa katoliškemu Nauku, ki je najpopolnejši, potem pa se gre naprej in se postane Božje dete, ki Ljubi Gospoda, nisi pa več neka religija. Religije so namreč samo uvod v Ljubezen, kdor pa Gospoda spozna, spozna tudi nebesa, in tam opazi, da v njih ni nobenih katolikov, protestantov ali muslimanov: tam so samo duše, ki v Ljubezni služijo svojemu Gospodu. Ni pa onih, ki se postavljajo v Njegovem Imenu delati neke minljive posvetne čudeže, pri tem pa še mastno zaslužijo. Resnično vam povem: v nebesih ni niti ene take duše.
Hvala Tebi Kristus, pa tudi tebi lidija. Lepo nedeljo želim, menda bo maša kmalu na TV.
Prelepa maša je bila na TV, da sem skoraj dehidriral. Poglejte si posnetek na TVLj. Cerkev, kot konzerva sardin nabita s sodelujočo mladino, mladi duhovnik v stanju vsesrčnosti, lepa cerkev in petje, potem pa berilo o malem Samuelu, da so solze tekle, ker je vse res ... Edino siva panterka na orglah še ne ve, Kdo je kralj slamnatih jaslic. Ta hiba leze tudi v naše cerkve, in upam, da to razvado modri očetje zadržijo, da se ne razvije v čutno ugodje 'Božjih slavljenj', iz ust in teles pomanjkljivo oblečenih nimf in siren, v zadovoljstvo opazovalcev. Kar bi bil dokaz, da ljudje hodijo v cerkev sebe zabavat, ne pa Gospoda.
OdgovoriIzbrišiTale mladi duhovnik pa, četudi še ni Jezusa Srečal, je s svojo celosrčnostjo dosegel, da ga bo Gospod obiskal kmalu zatem, ko bo začel v pridige tudi Ljubezen do Gospoda dajati. Me je pa spomnil ta fant na vse tiste njegove predhodnike, katerih kosti zdaj ležijo po gozdovih vse domovine - ker so bili tako vsesrčni, so postali žrtve padlih sonarodnjakov. A njih srčnost pelje v nebesa, in to je vse, kar je pomembno.
Se bo zmazal ta narod, izvil se bo iz skorajda že usodnega prijema kosmatca, kajti če bodo duhovniki skromni in čisti in gorečni, potem bo Živi Kristus v njih haljah.
Aleluja! Pa še humorja so dodali, tiste prošnje otrok so bile prave marjetice, hehe, še Gospod se je za trebuh držal, ko jih je poslušal. Zato jih bo tudi uslišal.
Ni kaj, maša kot v nebesih.