- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

ponedeljek, 29. januar 2018

38. Razlaga: ''Nenehno, vsak dan, s telesom vadi jekleno voljo''

1 od 4: uvodna razlaga smisla SPREMEMBE telesa

Narobe svet: konj zmaguje
slika: splet 
29.1.2018, pon.

Nadaljujemo razlago petih pravil svetnikov, katera tistega, ki se jih drži, pripeljejo v nenehno intimno druženje z Gospodom, ki je Jezus Kristus. Vsa pravila so našteta TUKAJ. Tretje od njih se glasi:

3. Nenehno, vsak dan, s telesom vadi jekleno voljo.

O tej temi smo že kar nekaj napisali, obvezno si preberite TUKAJ (le poglejte si malo strašno Evniko). V čem je problem običajnega kristjana in duhovnika?

V tem, da se že na 100 metrov od daleč vidi, da je kristjan: po hoji. Posebej malo starejši kažejo nekakšno šibkost telesa, ravnotežje je premagano v korist glave, možganov, še posebej pa so šibke noge. Takšna oseba ne more Gospoda Ljubiti in služiti z vso močjo srca, uma in telesa, ker je srce razdeljeno na več src, um je izmaknjen IZ TELESA, telo pa je šibko. To so možganski trusti, ki pa zaman meljejo svojo teološko in versko moko, kajti Odrešenje se na tak način zeloooooo zavleče - za nekaj stoletij!

Umska vera je namreč samo špekuliranje in razglabljanje, filozofiranje, medtem ko Živa vera popolnoma prešinja tako dušo, duha, telo, kot energijsko in materialno okolico.

Od nekaj tipov svetnikov obstajata dva skrajna: eni umirajo zelo zgodaj, drugi pa zelo pozno. Med zgodnjimi sta npr. veliki svetnici Mala Rezika in sestra Favstinka, med metuzalemi pa Abraham in Mojzes, ki sta doživela krepko preko 100 let. Eni so svoje opravili in odšli, drugi pa so ostali in delali tukaj nekaj dlje časa. Kateri tip ste vi?

Če ste med počasnimi in nespametnimi za uk Poti, morate živeti dlje, če pa ste že sveti, lahko tudi kar Domov odidete, če sta z Gospodom tako zmenjena. 

Tisti, ki želijo živeti dlje, in pri tem biti polna posoda za Gospoda, morate biti tudi zdravi, če se le da, in močni. Moč duha (katerega bistvo je močna volja, ki mora kontrolirati še druga dva aspekta uma, ki sta razum in čustva), pa prihaja izključno iz take ali drugačne askeze telesa. Kaj je bistvo 'strogosti' telesa?

To je 'maltretirati' telo, da se podredi volji,
ne pa ga pri tem uničiti.

Starokrščanstvo se je zavedalo, da je potrebno telo domala uničiti, da nas več ne prevladuje in komandira. Od tod skoraj smrtonosna askeza svetnikov starega kova. Dandanes, ko se ponovno rojeva končni Nauk o Ljubezni do Gospoda, tako skrajna askeza ni več potrebna, če res Ljubimo Boga in Njegove. Vsekakor pa neka askeza obstaja in mora obstajati. Ni pa 'mus', da je 'krščanska', bistvo je v tem:

1. svoj Cilj lahko dosežeš le, če imaš MOČNO voljo.
2. To voljo pa si utrdiš z askezo telesa; samo s pomočjo podrejanja telesa se krepi moč volje, katera posledično um iz zemeljskega preobrazi v duhovnega (če seveda gremo v to smer).

Imeti duhovni um pomeni ves čas z Ljubeznijo misliti na Gospoda in nenehno vzdrževati noro, noro idejo, da Ga nenehno veselimo. Takrat naša askeza postane duhovna, a začetek mora vedno imeti v telesu. Kajti;

najprej moraš imeti MOČ, ta moč ti omogoči visoko ZBRANOST, in ta zbranost na Ljubezen do Gospoda te pripelje do Ljubezni z Gospodom, ki je Kristus. Brez moči pa je naš duhovni boj kilav oziroma iluzija. Verska iluzija. 

Začetek

Začetek je torej pri telesu. Če ga v neki meri ne SPREMENIMO, ne moremo spremeniti sebe, brez tega pa ni nebes in ni Miru.

Del svetosti je torej istočasna askeza telesa. Telo se mora spremeniti, da se okrepi volja. Ta sprememba ne potrebuje biti vidna navzven, niti primerljiva z drugimi telesi, a tisti del, ki se spremeni, se mora spremeniti v zelo izdatni meri.

Vadba telesa v tej fazi je lahko povsem enaka vadbi, ki jo izvajajo neverni ljudje, da s to pokoro dosežejo neke moči in nekaj zaslužijo ali se kažejo svetu ali imajo kakšno osebno zadovoljstvo. V tej fazi navzven ni razlike med Gospodovim predanim služabnikom in neko demonsko osebo: oba vadita telo in se pri tem trudita. Sta pa njuna cilja povsem različna:

svetni ljudje vadijo telo, da bi bilo zdravo, lepo, močno, potem pa rezultate teh izjemnih pokor razkazujejo svetu, kdo pa celo kaj zasluži na tak način. Npr. vrhunski športniki, učitelji veščin, manekenke in ulični performerji raznih vrst.

Gospodov predani služabnik pa telo vadi, da:

- bi si okrepil voljo in da telo ne bi komandiralo njegovega gospodarja, kot je to pri običajnih bitjih, kajti le tako se lahko začne z ukom Ljubezni;
- bi bil v zdravem stanju pripravljenosti za službo Gospodu.

Eden od ciljev pa je lahko tudi zaščita Nauka, kajti kdor je močan lahko brani Nauk in njega otroke, kdor pa je bolehen in šibek, lahko samo molči in nosi križ, kar pa ni vedno najboljša izbira, še posebej, če to ni tvoja karizma.

Toliko za uvod in razmišljanje. Do naslednjič pa razmišljajte, kakšen je pomen redovniške vrvi okoli pasu, in kakšne so dolgoročne posledice tega. Za odgovor boste morali prodreti v energetiko telesa, katera vzdržuje tako naše fizično telo kot našega duha, ki je v začetni fazi še povsem materialen. Povprašajte o tem svoje duhovne učitelje, tudi Cerkvene - in izvedeli ne boste nič kaj koristnega. Ker so se ta znanja izgubila in pohabila. Zato je pohabljena tudi naša vera.

Na koncu pa se bomo dotaknili Bistva: zakaj tudi vse askeze ne pomagajo k samospoznanju v Gospodu, k Odrešenju, četudi spreminjamo telo in živimo v kartuziji? So mar askeze jalove, ko pa je kupe izjemnih asketov neodrešenih? Ja, tudi to bomo povedali, kar pa ne pomeni, da je kdorkoli odvezan od SPREMEMBE svojega telesa, ki je trenutno neumen konj, kateri komandira svojega bednega gospodarja, kmeta na poteptani zemlji. Glejte zgornjo sliko. 






2 komentarja:

  1. Toliko je detajlov na Poti in ko smo površni in malomarni gre vse mimo nas. Ena velika past je, da kdaj pomislimo, da smo se neke stvari že naučili, pa jih ob tem delamo površno, na hitro. V nečem se moramo zakoreniniti in si ustvariti temelj, sicer nas nosi veter naokoli. In v tem temelju mi še kar nekaj manjka. Če ni te moči iz telesa, ni mentalne trdnosti.

    Takrat se kaže naša prava narava, ali se znamo in zmoremo ustaviti, povprašati za nasvet in prisluhniti, biti pokorni. Največja groza pa je, da nam je bilo veliko povedano, napisano kot so tile zapisi, pa smo jadrali mimo kot bedaki na čolničku.

    Da se le ene stvari, enega pravega nasveta oprimemo z vsem srcem in vso močjo. Ob tem pa delati na moči in opravljati pokoro. Če nimamo osnove, je tudi vse ostalo na Poti iluzija, ker se bo razblinilo ob prvem večjem vetru z nasprotne strani, ki pa jo predstavlja praktično ves svet, ki živi v nevednosti in zase. In sledi le še padec nazaj oz. še v večje težave. Tako uči opomin svetega Petra, 2 Pt 2, 20-21:

    »Če se namreč tisti, ki so po spoznanju našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa zbežali pred omadeževanostjo sveta, spet zapletejo vanjo in ji podležejo, so končno na slabšem kakor na začetku. Za take bi bilo bolje, če ne bi spoznali poti pravičnosti, kakor pa da so jo spoznali, a so se kljub temu obrnili proč od svete zapovedi, ki jim je bila izročena.«

    Ljubi Gospod, prosimo Te, obvaruj nas tega, karkoli je potrebno, da le ne gremo nazaj v te temačne predele. Hvaljen Jezus in Njegovi. V priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, se tudi meni zdi, da imaš prav glede sebe: ali storiš en kamen gradnik popoln, in greš na naslednjega? Ali pa vse malo popraskano, kot mesta, kjer je kura hodila? Problem večine žensk (in poženščenih predojdipalnih moških) je neuporaba možganov, razuma: premisliti kaj počneš, vse aspekte, potem pa delati to, kar je prav s stališča mojstrov, Nauka in Kristusa. Vse ostalo je k'r neki ... Nekateri pa zelo uporabljajo možgane, a na predojdipalen nači, kar pomeni, da nikoli ne greš k nekemu mojstru v nekajleten zahteven uk, ampak se kar sami učijo kitaro in nogomet špilat, Nauka in borilnih veščin, rezultat pa je potem vaška travniška liga, ne pa olimpijada in kolajna. Le šole nekako naredijo, in postanejo predsedniki države, zbora in vlade, ter po sociopatsko in egotripsko vodijo narod v nered in trpljenje.

    Tvoja teorija, napisana zgoraj, pa je brezmadežna ...

    Kristjani se po neki živalski karmi sploh ne sprašujejo, kaj je Jezus Gospod počel od 12. leta v templju, do 30-tega, ko je začel učiti. Kaj je počel 18 let? Ker je bil tudi človek, so mu možgani rasli in učil se jih je uporabljati. Pa telo je tudi vadil, sicer ne bi zdržal 40-dnevnega posta v puščavi in prehodil tisoče kilometrov. Nam pa ni treba vaditi možganov in telesa? Oziroma ju uporabljamo le za zvite načrte in za izvedbo prešuštev? Tle nekaj ne štima:

    Kdor ne more razumeti teh jonovih preprostih zapisov, in jih dati v odrešilno prakso, ZAGOTOVO ŽIVI V HUDIH GREHIH. Sem spadajo tudi tisti kleriki, ki so brali jonovo besedo, ki ni jonova, a so ostali v starem stanju duha, pa četudi jim je bilo osebno dano. Takšni tolovaji so navzven lepi, navznoter pa prešuštniki, veliki grešniki. Kajti resnično, resnično povem vam:

    Nauk o Ljubezni z Gospodom je popolnoma zaprt za tiste, ki živijo v ponavljalnih grehih.

    Zato ne jamrat: vsakdo si je sam kriv, če ne VIDI Gospoda, in zato ni Rešen.

    In prav poveš: le eno stvar je treba najprej izmojstriti, potem pa naslednjo. A IZMOJSTRITI, ne le popraskati. Morda le eno vajico enega prsta in en stavek Evangelija. Tri leta, vsak dan od 2 do 16 ur. Ali pa 10 let, vsak dan po 20 minut (ne vem če se to matematično izenači?).

    In dobro si sv. Petra citirala. Kooooooooliko jih je, ki so že nos imeli v nebesih, ne po svoji zaslugi, ampak po milosti Božjega služabnika, a so se prevzeli, poprešuštili, in sledil je globok padec v meso sveta, in tam je nenehno škripanje z zobmi, kajti postanejo asure, prepirljivi verski demoni: ker vedo, kaj je prav, a ne morejo ne sami sebe ne okolice prisiliti v ta prav.

    Kako pa je prava Pot preprosta in lahka! Pa kaj počno duše po semeniščih, teologijah in cerkvah?:

    LJUBI GOSPODA Z VSEM KAR SI, če pa ljubiš svet, v tebi ni Očetove Ljubezni. In če želiš biti Gospodov osebni učenec, ljubi sovražnike in sovraži sebe in svoje sorodnike.

    To je vse; 'ljubi' sovražnike, da ne boš zaradi sovraštva izgubil Ljubezni do Gospoda; sovraži svoje sorodnike in celo sebe: napuh, pohoto, pohlep, laž, zvitost, hinavščino, zavist ... To je klinčeva žlahta, ki jo je treba prezirati in preobraziti v MOČ NA POTI Z JEZUSOM.

    Nekateri duhovniki pa uživajo v svoji kibernetski izmozganosti in izgubljenosti, češ da je to Pavlova nemoč, v kateri je najmočnejši. A Pavel ni bil taka kilavščina, taka potrata in sramota Kristusu, tak odžiralec hrane dobrih ljudi:

    njegova nemoč je njegova ponižnost in ponižanost pred Resnico, da je Gospod tako zelo svet in dober, moja narava pa je tako zelo grešna in grda - a ker je jedro moje narave tudi Gospod, imam tudi Njegovo Moč v sebi, in ko ta Moč služi Božji Moči (Volji), je to Odrešenje v Služenju Gospodu z Ljubeznijo.

    Ta Moč pa ni omejena le na tiste pol kile možganov, kot je to pri mnogih kristjanih, ampak prešinja tako telo, dušo, duha, kot svet naokoli. Gori pa iz srca navzven.

    To je živi Kristusov Evangelij, ne pa njega senca.

    Pa vadi lidija, da boš SAMA skupaj z Gospodom vozila SVOJE življenje, sicer bo svet spet prevzel tvoje krmilo, pol pa je le še jok in škripanje z zobmi.

    Pa lep dan želim vsem, a kar je Resnica, je Resnica.

    OdgovoriIzbriši


11.9.2018: Blog in komentiranje sta zaprta. Vesel študij!

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.