13. Premor: ganljiv korejski katoliški filmček

Spoved (The Confession)

30.11.2017

Ker so razlage petih osnovnih vodil svetnikov za koga (za mlade duše) morda duhamorne, in jih bodo znali ceniti šele čez čas, čez leta, bom vmes včasih dodal kakšno zanimivost, novico ali komentar. Označeno bo z rdečo barvo naslova.

Na začetku tega našega tretjega bloga o Božji Besedi, ki je Živi Gospod, sem podal dva linka na slovenske katoliške filmske izdelke, ki so povsem ničvredni. Seveda obstajajo tudi solidni, katere bomo omenili kdaj drugič. Tisti flash-mobi ('dobeseden' prevod: mesena drhal) na placu ali na plaži in v frančiškanski kuhinji čokoladnih kolačkov, so pa res popolnoma mimo. Da si 'naravnamo pot' in svoje karizme h Gospodu usmerimo, ne pa h 'guncanju afen', si poglejte spodnji korejski kratki film (20 minut). Če je v vas vsaj še malo življenja (če imate še kaj srca in duše), boste jokali. To bo jok Božje Milosti. Povsem vas bo Prenovil. 

Film je prejel veliko naklonjene pozornosti v svetu. Posvečen je letu Gospodovega Usmiljenja. Čisto na začetku lahko vidite uradni emblem leta, delo našega patra Marka Rupnika. Za tiste, ki ne razumete jezika - zgodba je povsem preprosta:

K spovedi k mlademu duhovniku pride strt možakar. Komaj kaj izdavi iz sebe. Prišel je na življenjsko spoved, a je prepričan, da si ne zasluži odveze in da zanj ni rešitve. Kajti pred 20. leti je vinjen povozil človeka, in odšel, ne da bi mu pomagal. Ob tistem človeku je bil tudi majhen deček.

Gledalec hitro zasluti, da je ta mali deček zdaj spovednik v spovednici, ki doživi post-travmo, a se potem z Božjo pomočjo obvlada, gre ven, in dodeli odpuščanje in odvezo tistemu človeku, ki je 20 let živel 'kot v zaporu' in je zaradi pekoče vesti pridelal terminalnega raka na debelem črevesu. Možak je torej pred smrtjo, a poln krivde. Duhovnik se spravi v red, in človeku zaradi VELIKEGA KESANJA in trpljenja, odpusti. A možak tega ne more sprejeti, ker ne more odpustiti sam sebi. Kajti takrat mu je deček dejal: ''Prosim pokličite rešilca! Moj oče je dober človek!'' A rit salamenska je odšel, in ju pustil na cesti, s tem pa očetu dečka odvzel vsako možnost eventualnega preživetja. Tu je imel deček-duhovnik zamero in travmo do voznika.

A z Božjo pomočjo je lahko odpustil in dal tudi odvezo. Ko pa naleti na problem v prišleku, ki ne more odpustiti sam sebi, izvede neverjeten psihološki trik, ki je za marsikoga sporen, kajti mladi duhovnik se možakarju preprosto zlaže: ''Veste, moj oče takrat ni umrl. V bolnici so ga rešili,'' reče. Sledi brezmejno olajšanje spovedanca, ki pa si takoj želi srečati njegovega očeta. Zato se duhovnik zlaže še drugič: ''Umrl je tri leta nazaj.'' S tem reši človekovo dušo.

Zelo ganljivo, solzan sem, ko tole pišem. Človek, ki ve, da ima vsaka laž 'kratke noge', si zamisli, da bi mož želel obiskati očetov grob. In bi bila laž razkrinkana. A ko bi ga obiskal, kaj bi se zgodilo? Na nagrobniku bi videl pravi datum, to je datum nesreče. In takrat bi ga Božja Milost zadela še bolj, kajti do konca bi spoznal Ljubezen mladega duhovnika, namenjeno le njemu oziroma njegovi duši.

Tudi mi imamo tehnično izredno podkovane mlade režiserje, a skupaj spravijo le kak okoren kratek dokumentarec in kratke plesoče filmčke, ki našo duhovščino in mladino prikažejo v klovnovski vlogi. Že sem jim predlagal čaščenje in spoštovanje Mela Gibsona - četudi je kot človek grešnik, a je Božji režiser - zdaj pa se lahko kaj priučijo od Korejcev. Kako bom vesel, ko bodo premagali svoj umetniški napuh in si nabavili od Boga razsvetljene svetovalce in posvečene, ki jih bodo usmerili v samo dušo krščanstva. Ta filmček prikazuje prav to.

Prikazuje pa tudi pravo naravo spovedi: ni le površno dajanje odvez za skoraj smrtne grehe, o katerih mi kdaj poročajo cerkveni spovedanci (takrat jim povem, da bo zanje hudo plačal nemarni duhovnik, oni pa se niso dosti naučili). Prava spoved ima v sebi:

- veliko spoznanje greha (zmote ali napake),

- veliko kesanje,

- velik klic k Bogu,

- veliko Ljubezen spovednika,

- ter veliko pokoro.

V filmu je možak vse to imel: pokoro pa je opravljal že 20 let. Nemarno dajanje odvez, v stilu svetega Vianeja, pa ima v sebi smrtonosno past za duhovnika. Kajti sv. Vianej je potem z molitvijo in postom in trpljenjem sam odplačal delež za spovedanca, nemarnež pa odide na zastonjsko kosilo, med potjo pa že srfa po telefončku. Resnično, resnično povem vam: spodnje vice bodo njegov dom že na Zemlji in po njej!

Kajti Gospod Odrešuje samo po Ljubezni, ki Mu je izkazana, in ne po mehaniki in nemarnosti. To je vse, kar je krščanstva: daj Ljubezni, kolikor zmoreš, in Gospod ti jo vrne tisočkrat.

Aleluja!! Ne se hecat. Površne spovedi in filmčki prinašajo samo kupe nesrečnih duš VSEH sodelujočih. 

PS: kaj bi se zgodilo, če tiste nesreče ne bi bilo? Mali ne bi postal duhovnik, njegov oče ne bi prišel v nebesa in voznik ne bi bil Odrešen. Gospodova Previdnost je vedno  dramatična.