4. Gospodova rana srca, ki jo imajo vsi Njegovi

Vojak se pripravlja prebosti Jezusovo srce še enkrat, 

četudi je Križani že umrl in je že imel ranjeno srce.

15.11.2017, sre.

Danes se bomo posvetili najizvornejši rani srca vsakega resničnega Jezusovega učenca. Ta izvira iz Jezusove rane srca. Najprej pa razčistimo, kdo je lahko Jezusov osebni učenec. Gospod je to zelo jasno definiral:

Tisti, ki pusti VSE in z zaupanjem hodi za Menoj.

	Lk 14,26
	»Če kdo pride k Meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti Moj učenec.

	Lk 14,27
	Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za Menoj, ne more biti Moj učenec.

	Lk 14,33
	Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti Moj učenec.«

Biti Jezusov učenec torej ne pomeni, da si krščen, hodiš v cerkev in morda študiraš teologijo. Daleč od tega: Jezusov učenec je, kdor živi v duhovni askezi, kot jo živijo Njegovi svetniki, in se vsak dan ves dan trudi Ljubiti in veseliti Ga. Poleg tega mora živeti čisto, skromno in pokorno Njegovi Besedi. Če živi tako,

GA Jezus Gospod prej kot slej obišče, se mu razodene iz srca v srce, in ga Spremeni. Biti Spremenjen pomeni obleči še eno telo, to je duhovno telo, ki ga običajni verniki in bitja nimajo. Zaradi tega telesa, ki prekrije običajno fizično in duševno telo, so relikvije svetnikov Žive, in so tla, kjer sta  hodila Jezus in svetnik - sveta.

Gremo naprej: takšna oseba, ki Gospoda Sreča, Ga vsekakor želi podeliti še vsem drugim, pa ne zato, da bi Cerkev prišla do moči in prihodkov, ampak iz povsem osebnega intimnega spoznanja, da je Gospod naš edini in končni Dom, kjer je Mir in sladkost v duši. In ko to želi povedati še drugim ljudem, predvsem vernikom, se mu zgodi strašna stvar: Jezusova rana srca pride nad njegovo srce. Takrat se njegova osebna rana srca očisti, poveča in prekrije z Jezusovo rano srca. Zato lahko rečemo, da je vsak iskren kristjan ranjen z isto rano, kot Jezus Kristus. Ta rana je sicer boleča, a je tudi vir velikih sladkosti in Miru. Boleča je zaradi sveta, sladka pa zaradi Boga.

Izvor Jezusove rane srca

Satanova številka, 666, ni samo kabalistična pogruntavščina, ampak je tudi v Novi zavezi potrjena. Janez, 6,66:

Po tistem je mnogo Njegovih učencev odšlo in niso več hodili z Njim.

Pomislite: človeštvo popolnoma zaide v demonstvo, ljudje trpijo, in Bog pride na Zemljo v človeški podobi, da bi Ga lažje sprejeli, istočasno pa je lokalizirano prisoten v srcu vsakega človeka, vsakega živega bitja - pa Ga zapustijo, nočejo Ga poslušati! Pravijo, da so Njegovi pogoji pretežki, četudi so 1000x lažji od tistega, kar jim prinašajo naravni zakoni trpljenja, bolezni in smrti. Katastrofa!!

To je bilo kopje v Jezusovo srce.

Ki se je ponavljalo znova in znova, končalo pa se je s sramotilnim križanjem in vojakovo sulico skozi srce, ki je simbol (beseda, ki jo radi uporabljajo teološki teoretiki in protestantje) človekovega zavračanja Odrešenja, kar je lastnost Kajnovega rodu.

Kajti, na to Zemljo se rojevata dva vrsti duš: abeli in kajni. Eni želijo Služiti Gospodu in Ga Ljubiti, drugi pa nikakor ne. Zato na Zemlji nikoli ni bilo in nikoli ne bo miru, paradiža.

Ker so kajni tu, da delajo nadlogo abelom, da bi si ti čimprej zaželeli pravega Doma, nebes (Zemlja je naš lažni dom); abeli pa so tu, da bi kajnom z zgledom pokazali ravno Pot Domov. Tak abel je bil Jezus na Zemlji in vsi Njegovi mučeniki, npr. naš sveti Lojze Grozde. Ko mi je zadnjič neka oseba pred hišo izročila njegovo veliko fotografijo, me je v srcu zgrabilo, ko pa sem šel v hišo in se zaprl, sem se zjokal kot otrok: kako so mogli tega fanta rezati in zasmehovati, kot so Jezusa?? To je nepojmljiva rana srca. Ne zaradi abela, ampak zaradi kajnov. Ker ta abel je v nebesih, in pokazal nam je, kakšni so Gospodovi resnični učenci.

  

Dediščina

Nadebudno krščanstvo, ki je dandanes aktualno, nekak duševni aktivizem in pozitivizem, NIMA POJMA o vseh teh stvareh. Kajti ne vidi dlje kot do naslednjega druženja ob jedači in 'krščanskem' bendu. Ne ve pa, kaj Nauk pravzaprav zares uči. Zato dandanes Nauk (= Kristusa) razglašajo predvsem nadebudneži, ki še niso posekana drevesa, torej so še dobro ZAKORENINJENI v Zemljo. Zato tudi Jezusove rane srca še nimajo, ampak samo svoje osebne ranice, ki jih prekrijejo z pozitivizmom in obljubami o boljšem svetu, ki so enake levičarskim. Lažne torej. Svet pa gre vse na slabše. Ne le po vojnah, ampak predvsem po vernosti. Tako neveren, kot je danes, ni bil še nikoli, tudi v časih poganstva ne.

V tej atmosferi tisti redki osebni Jezusovi učenci še poglobijo svojo Jezusovo rano na srcu, istočasno pa se še z večjo silo, odločnostjo in veseljem vržejo v razveseljevanje Kristusa in Njegovih svetih.

Aleluja - Gospod je Živ, aleluja!