5. Dobri, slabi, zli
v slovenski verski 'kinematografiji'
v slovenski verski 'kinematografiji'
slika: splet
Ko sem bil mulc, je obstajal kultni film s slovenskim naslovom: Dobri, slabi, zli. Originalni naslov sicer govori o dobrih, slabih in grdih, a je slovenska varianta bolj pravilna, kar se tiče Simeonove napovedi v templju, ko je končno dočakal, da vidi dete Odrešenika. Spet zgodba o abelih, neprebujenih ali štorastih abelih, ter kajnih.
Nekaj sem guglal (odkar imam nekaj več impulzov in znanje, da lahko filmčkom zmanjšam resolucijo spodaj desno in s tem impulze šparam), pa naletel na video izdelke, ki bi jih tu predstavil.
1. Prvega sem osebno ocenil kot dobrega. Predvsem pritegne pričevanje brata Ambroža Požuna. Brat Peter Lavrih pa v meni že desetletja zbuja problem, ki je vedno prisoten in sem ga posledično izrazil v bratski kritiki stiškega razkošja (KLIKNI). Namreč, brata Lavriha sem osebno srečal le enkrat. Bilo je takole: na ulici sem naletel na nekdanjega kamerada in sobojevnika, a ni imel časa za pogovor, ker je hitel v frančiškanski samostan. Naj grem z njim, je povabil. Tam naju je sprejel brat Peter in šli smo nekam gor, bil je dolg hodnik, obnovljen, menda v parket, če se prav spomnim. In dotični brat je naročil mojemu kolegu, naj ponudi/nabavi en dolg tekač, tepih, ki bo šel po vsem hodniku. Pri tem je izjavil famozne besede, ki me kot peklenšček preganjajo že okoli 30 let. Rekel je:
Kadarkoli ga vidim kje v Sveti deželi (na TV), me te njegove besede znova zadanejo. Frančiškani, Frančiškovi shujšani bratje, so si zaželeli bogato, bahato opremo. To me mori vedno, če slučajno naletim na bahati kler.
Vem, vem, sveti Vianej in sveti Frančišek sta vztrajala, da za Boga ni nobena stvar dovolj razkošna, a sama sta živela kot dve miši. Vendar tisti hodnik ni za mnoge vernike, ampak bolj za 'shujšane menihe', ki tam postopajo. Kakorkoli, kot vidite, sem tudi brata Lavriha dal med dobre. A brat Ambrož je ta, ki me je pritegnil, s kompletnim sprejetjem SVOJE karizme (svetega Jožefa oz. svete Lidije), zato ta filmček smatram za res dobrega. Kajti iskrenega iskalca lahko en sam takle brat pritegne, da PUSTI VSE, in gre za njim:
2. Slab posnetek. Glavni igralci niso pristni, ker jim manjka kak svetovalec Hare Krišne ali evangeličanov, plus 10, 20 let iskrene vadbe. Kajti stoletja smo bili trenirani Gospoda slaviti v pozi nepremičnega lesenega kipa, zdaj pa tole prhutanje? Ko vidim to kurje tekanje po placu, bi šel, in jih vse objel, ter se zjokal, kajti iskreni so, v svoji izgubljenosti. Kaj vse bi tehnično sicer vešč režiser lahko naredil v teh nekaj minutah! Tako pa smo ostali pri nečem, kar se ne sklada z arhetipom redovnice in župnika v naših dušah, in ni koristno ničemur. Ne vem, a v duši stiska, ko tole gledam. Vi pa ocenite sami:
In ko kak namazan barabon pogleda ta video, predvidevam, da mu na možgane hitro kapne kaj takega:
3. Slabo, slabo (grdo/zlo): jasno se vidi, da je izvajalca tega humorja zagrabil pravi kosmati, ki je vedno BESEN na Cerkev, in mu je od prihajajoče strasti jemal sapo že čisto na začetku, na koncu pa ga je povsem popenil. Tole pa ni več igra, sem začutil, in se čudil pogumu nastopača, ki se kljub veliki inteligenci očitno ni še nikoli vprašal: "Kaj pa če sta Bog in pekel res? So bili naši predniki in svetniki res nori, ali pa sem nor jaz??" Kakorkoli, slabo (med ogledom molite zanj):
Pa Bog se usmili režiserjev, kajti veliko jim je bilo dano, zato bodo kvalitetnejše sojeni.
Dobri, slabi in neumni, torej.
Sem naletel na tale klip iz filma, ko se dobremu predstavijo slabi. A ta dobri ni naivnež, in enega, ki se predstavi povsem neprimerno, ustreli. Potem prešteje ostale, bilo jih je šest, in reče, da je to perfektna številka za nadaljnje druženje. Ko ga glavni vpraša zakaj, odgovori: "Ker imam v pištoli še šest nabojev":
Enako velja za Božje duše: vedno morajo biti pripravljeni in imeti dovolj nabojev, kajti slabih/grdih je neomejeno zadosti. Ti naboji pa so seveda molitve. Vsi svetniki so bili borci, in vsi so imeli molitev za orožje.
Dobro bi bilo, da bi tudi režiserji in igralci katoliških filmčkov malo več molili, da jim črni kosmati ne bi režije strupil. In, mimogrede, ali kaj zmolite za Gibsona, ki ravno zdajle dela film vseh filmov: Vstajenje Jezusa Kristusa? Vas ne trese od pričakovanja, videti Gospodove dni? In se kaj naučiti o režiserstvu?
Nekaj sem guglal (odkar imam nekaj več impulzov in znanje, da lahko filmčkom zmanjšam resolucijo spodaj desno in s tem impulze šparam), pa naletel na video izdelke, ki bi jih tu predstavil.
1. Prvega sem osebno ocenil kot dobrega. Predvsem pritegne pričevanje brata Ambroža Požuna. Brat Peter Lavrih pa v meni že desetletja zbuja problem, ki je vedno prisoten in sem ga posledično izrazil v bratski kritiki stiškega razkošja (KLIKNI). Namreč, brata Lavriha sem osebno srečal le enkrat. Bilo je takole: na ulici sem naletel na nekdanjega kamerada in sobojevnika, a ni imel časa za pogovor, ker je hitel v frančiškanski samostan. Naj grem z njim, je povabil. Tam naju je sprejel brat Peter in šli smo nekam gor, bil je dolg hodnik, obnovljen, menda v parket, če se prav spomnim. In dotični brat je naročil mojemu kolegu, naj ponudi/nabavi en dolg tekač, tepih, ki bo šel po vsem hodniku. Pri tem je izjavil famozne besede, ki me kot peklenšček preganjajo že okoli 30 let. Rekel je:
Bogato mora biti, bogato!
Kadarkoli ga vidim kje v Sveti deželi (na TV), me te njegove besede znova zadanejo. Frančiškani, Frančiškovi shujšani bratje, so si zaželeli bogato, bahato opremo. To me mori vedno, če slučajno naletim na bahati kler.
Vem, vem, sveti Vianej in sveti Frančišek sta vztrajala, da za Boga ni nobena stvar dovolj razkošna, a sama sta živela kot dve miši. Vendar tisti hodnik ni za mnoge vernike, ampak bolj za 'shujšane menihe', ki tam postopajo. Kakorkoli, kot vidite, sem tudi brata Lavriha dal med dobre. A brat Ambrož je ta, ki me je pritegnil, s kompletnim sprejetjem SVOJE karizme (svetega Jožefa oz. svete Lidije), zato ta filmček smatram za res dobrega. Kajti iskrenega iskalca lahko en sam takle brat pritegne, da PUSTI VSE, in gre za njim:
2. Slab posnetek. Glavni igralci niso pristni, ker jim manjka kak svetovalec Hare Krišne ali evangeličanov, plus 10, 20 let iskrene vadbe. Kajti stoletja smo bili trenirani Gospoda slaviti v pozi nepremičnega lesenega kipa, zdaj pa tole prhutanje? Ko vidim to kurje tekanje po placu, bi šel, in jih vse objel, ter se zjokal, kajti iskreni so, v svoji izgubljenosti. Kaj vse bi tehnično sicer vešč režiser lahko naredil v teh nekaj minutah! Tako pa smo ostali pri nečem, kar se ne sklada z arhetipom redovnice in župnika v naših dušah, in ni koristno ničemur. Ne vem, a v duši stiska, ko tole gledam. Vi pa ocenite sami:
In ko kak namazan barabon pogleda ta video, predvidevam, da mu na možgane hitro kapne kaj takega:
3. Slabo, slabo (grdo/zlo): jasno se vidi, da je izvajalca tega humorja zagrabil pravi kosmati, ki je vedno BESEN na Cerkev, in mu je od prihajajoče strasti jemal sapo že čisto na začetku, na koncu pa ga je povsem popenil. Tole pa ni več igra, sem začutil, in se čudil pogumu nastopača, ki se kljub veliki inteligenci očitno ni še nikoli vprašal: "Kaj pa če sta Bog in pekel res? So bili naši predniki in svetniki res nori, ali pa sem nor jaz??" Kakorkoli, slabo (med ogledom molite zanj):
Pa Bog se usmili režiserjev, kajti veliko jim je bilo dano, zato bodo kvalitetnejše sojeni.
Dobri, slabi in neumni, torej.
Sem naletel na tale klip iz filma, ko se dobremu predstavijo slabi. A ta dobri ni naivnež, in enega, ki se predstavi povsem neprimerno, ustreli. Potem prešteje ostale, bilo jih je šest, in reče, da je to perfektna številka za nadaljnje druženje. Ko ga glavni vpraša zakaj, odgovori: "Ker imam v pištoli še šest nabojev":
Dobro bi bilo, da bi tudi režiserji in igralci katoliških filmčkov malo več molili, da jim črni kosmati ne bi režije strupil. In, mimogrede, ali kaj zmolite za Gibsona, ki ravno zdajle dela film vseh filmov: Vstajenje Jezusa Kristusa? Vas ne trese od pričakovanja, videti Gospodove dni? In se kaj naučiti o režiserstvu?
Prebiram zapise in jedrna točka teh petih je RANA SRCA. In kaj se potlej z ljudmi dogaja. Tudi ti trije filmčki zadnjega zapisa, eni so odkriti abeli, eni speči abeli in jih ravno trpljenja začnejo odvijat iz zamotanega kokona, eni pa bodo kajnovstvo zganjali do konca sveta. Da, vedenje o dveh rodovih je to, hvala Jona za napisano in tudi Jezus v današnji Božji Besedi pove:
OdgovoriIzbrišiLk 17, 34-35 "Povem vam: tisto noč bosta dva na eni postelji; eden bo sprejet, drugi zavržen. Dve bosta skupaj mleli; ena bo sprejeta, druga zavržena. Dva bosta na polju; eden bo sprejet, drugi zavržen."
Zapisi Gospodovih šepetanj so odprli in pokazali vstopno točko pod Jezusovo okrilje. Koliko ljudi prekriva svoje srčne rane in jih pokompenzira z nekimi začasnimi posvetnimi uspehi, ki pa so tako prazni in ničevi, ko uplahnejo in samo še večjo travmo zadanejo. Le odkrito sprejetje in prepustitev Odrešeniku nas pripravlja in očiščuje. Tako dušo do solz pretrese Jezusov stavek današnje Božje Besede:
»Kdor bo skušal rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil.« (Lk 17,33)
Molim za nastajajoči Gibsonov film, Gospod je Vstal! Aleluja! V priklonu pred Vami, lidija.
Pozdravljena! Lepo, lepo v Bogu pišeš. Boš pa ti tista, ki bo Besedo o Ljubezni pisala, kajti nikoli ne vemo, kdo je kdo, dokler z nikoli-ustavljenimi-Božjimi-deli ne pokaže. In res:
OdgovoriIzbrišieden bo padel, drugi bo šel;
oba bosta padla, eden bo vstal,
1000 jih poje, a le trije so TU
vsem je ponujeno - le kdo gre Domu?
Dobro si zadela začetek novega bloga, in tudi pisanje o filmčkih paše zraven, ker je glavna lastnost Božje duše SPOMINJANJE na Gospoda in Njegove, a to ni navadan spomin, ampak preklop na Zdaj. In le kako se tisti glumci v kutah Gospoda spominjajo, ko sebe gledajo v 'hungry mob is a hungry mob'??
Ta blog bo šel v samo jedo Poti, če bo temu primerno. In eden, ki ga bo bral, in bo Vstal, se šele nekje k rojstvu pripravlja.
Aleluja! Gospod je Glavar, ne pa mi.
Lep pozdrav.
hieronim piše:
OdgovoriIzbrišiHvala za vpogled!
O, kako tragi-komične so takšne reči s tovrstnimi filmčki, ali na cerkveni piknik s hrenovkami pa župnijsko kosilo po maši v gostilni,…. Res, najraje bi jih objel in se zjokal. Ko bi vsaj zaslutili, da ima Dobri Jezus odprto srčno rano, da je ta rana od nas, verjetno do tega nebi prihajalo.
Težko ali nemogoče je takemu, ki ima le ''obliž'' na rani, sploh omenjati Gospodovo neskončno Ljubezen, ker tesnoba, ki se pojavi ob žrtvovanju za Življenje, je premočna za dojetje.
Zato je mnogo lažje v hordi odplesati in se ponorčevati iz odrinjenega molivca v tišini, kajti Kajn v cerkvenih vrstah in splošno med ljudmi je tako krut, da še tiste redke duše, ki se iskreno trudijo, paralizira in odpelje s sabo v invalidskem vozičku. Saj metki so, vendar v žepu, ne v pištoli.
Veselje je vsemu temu se izogniti in le Ljubiti Gospoda in Njegove. In če še koga Njegovih srečaš v Živo, je to veselje še večje. Aleluja ! Kmalu bo ura 8…..z Vami.
h.
Da pa ne bo Kajn imel moči nad tistimi med vami, ki ste resni glede Gospoda, Poti, Služenja in nebes, bomo v nadaljevanjih razodeli osnovne temeljne kamne osebne askeze v Gospodu, ter jih razložili v luči Evangelija. Pravzaprav jih bomo samo ponovno obudili, kajti že mnooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooogo časa je že, odkar je po naši zemlji hodil kak svetnik, ki ni bil ravno prisiljen v svetništvo, skozi mučeništvo.
OdgovoriIzbrišiIn potem se bodo obujali nekateri novi Gospodovi. Kajti slabi časi prihajajo za narod, kadar pa je tako, se Milost pomnoži. Seveda pa ne za vse, ampak le za tiste, ki jo želijo.
Pa razvijaj svojo karizmo hieronim, če imaš kakšno. Kar se ne razvija, zgnije. In kar zgnije, ni bilo Gospodovo, kajti pri Gospodu se Ljubezen vedno samo veča, veča, veča ... Zgornja izjava sv. Pija (podnaslov bloga) ne pomeni čakati do konca, vmes pa nič delati, kajti za take ni konca. Trpljenju. Pa lep pozdrav.