Sv. pater Pij: "Jezus nam v Evangeliju govori, da Nagrade ne dobi tisti, ki je dobro začel; niti tisti, ki je nadaljeval nekaj časa; ampak tisti, ki je vztrajal do konca."
- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.
- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.
- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.
- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.
petek, 25. maj 2018
71. Odgovori
na vprašanja,
kako stopiti
na Pot Domov
Plus dve
alternativi.
25.5.2018, pet., zatohli dnevi, dobri za čebele in
zelenjavo.
Dobil sem tale dva dooolga stavka, polna vprašanj:
''Bolj ko študiram, manj razumem sebe in svet, ali smo res tako nemočni
za svet, obenem pa postajamo bolj gotovi in kompletni Zanj, nenehen in čuječ
boj in hkrati ohranjati mir v srcu, a nemir in tesnobe so od drugih, kako
nenehno zanikati lastne potrebe, da si odprt samo Zanj, živimo pod neko kopreno
samoiluzij in v glavnem rabimo le palico ali strogo vzgojo, enim pa še to ne
pomaga, kako biti nežen in mehak v srcu, če nisi izkusil ljubezni, prosim vas za
odgovore na to temo, ker srce ziher boli vsakega, ne znamo pa ven iz tega
stanja, kljub želji po ljubezni z Najvišjim, učili so nas imej prvo sebe rad, a
kako, če si beden, lahko ljubiš Stvarnika, ostaja prepad, ali smo razcepljene
osebnosti od otroštva dalje zaradi staršev, ki ravno tako niso bili uki.
Ali je to ego, če se imaš rad, in imaš rad kar je lepega in pohvališ
kar je dobrega, ali moraš biti le totalno slep in nor za ta svet; le še Nanj
misliti, da imaš pravico do življenja z Njim zdaj in v Nebesih, razneslo me bo
od vprašanj, se opravičujem, iz srca hvala, lep pozdrav.''
Pozdravljena bralka Božjih zapisov, a glede na ta
vprašanja, v dveh hlastnih stavkih iskalke, me za hip zagrabi malodušje: kaj pa
sem do sedaj pisal, da se še vedno ni spravila k Delu?
1. Katero vajo
za strahovito voljo in notranjo moč izvaja vsak dan, da jo bo ta vaja skozi
stotine dnevov spremenila v navadah življenja in ji dala enormno notranjo silo,
ki pa ne bo trmasta? Še zdravljenci dr. Ruglja so morali vsak dan 10 km
preteči, poleg vsega študija, poleg vsakdanjih osebnih obveznosti. In vsako
leto ta tek dokazati na državnem maratonu. Krščen' Matiček pa je prefin za kaj
takega?? Preritast, prevampast?
2. Ali se je
umaknila od sveta, kot da ji je zdravnik obljubil le še teden dni, en mesec
življenja?
3. Zakaj ne
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša,
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša,
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša,
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša,
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša,
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša,
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša,
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša,
poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša
LJUBITI GOSPODA NA STENI?
Kako Ga razveseljuje?
Mu peče palačinke, Mu poklanja cvetje, se priklanja pred Njim, ki je Jezus
Kristus Odrešenik Bog? Ga veseli? Kaj Mu prepreva?
4. Katerega
svetnika/svetnico občuduje, da je sveta norost zato vanjo vstopila, in v mislih
temu svetniku pomaga pri njegovem Delu?
In; če vse to dela, kako to, da je še vedno ujeta v
lastno črevo in misli le nase, nase, nase, nase?
To je stanje premnogih vernikov in klerikov.
Zakaj je to tako? Ker niti enega stavka Evangelija ne
slišijo PRAV razloženega od teoloških študioznikov, kje šele, da bi videli kak ZGLED.
Zato pa Slovenci - vsak dan bolj pokvarjen narod - nimamo NITI ENEGA URADNEGA
SVETNIKA. Mar ni vzrok temu tudi pokvarjenost Cerkve? Kajti če svoje svete
Ljubiš, dobiš NORO MOČ, da greš v Vatikan in tam 'prisiliš' uradnike in
cenzorje in inkvizitorje, da to zaznajo, in se lotijo naših svetnikov in
mučencev, in jim končno priznajo, kar jim je Bog priznal že davno, davno.
Doklej se bo ta pokvarjenost nadaljevala, skupaj s pridigami izbranih duhovnikov,
da ''svetniki
Cerkvi ne prinašajo ničesar, ker so bili tudi oni le grešniki.'' ?? Saj,
zato pa so ti padli pripovedniki v nizkotnih stanjih duha, ker je to nemarnost
in je laž pred Gospodom.
A svetih zgledov imamo na stotine, samo življenje svetnikov
študirajte. Ker pa vidim, da kristjanom lastni svetniki pomenijo enako kot
pomije na kompostu, bom v odgovor prekopiral indijsko bhakti (Bog-Ti) zgodbo, iz mojega še neobjavljenega teksta. Kdor se
bo našel v tem grešniku, in se potrudil storiti kot on, bo doživel enak rezultat kot on:
Spoznal bo Boga, osebno.
Kdor pa ne zmore storiti kot on, kot mu je bilo naročeno,
bom na koncu dodal še dve podvarianti. Zgodbi sta dodani dve vrsti komentarjev:
svetnikovi in moji. Zgodba je pojasnilo tega najvišjega Jezusovega navodila (Matej 16,24):
Pusti vse, in hodi za Menoj.
Zgodba o
pokvarjenem lovcu
Primer
spreobrnjenja
Povzeto in za kristjane prirejeno iz M-L 24.229
in naprej:
Živel je lovec,
ki je živali lovil tako, da jih ni takoj ubil, zato da so se čim dlje mučile.
Nekoč je v gozdu naletel na Božjega človeka in poslanca, ki se je zgrozil in
lovca podučil, da vsakogar, ki muči druga bitja, zanesljivo čaka le pekel. Ker mu je to povedala sveta oseba, se
je lovec ustrašil. Priznal je svoje grehe, ki se jih je naučil od svojih
vzgojiteljev, in ga vprašal, kako se lahko reši te neomejene količine grešnih
del. Padel je pred svetega in ga prosil za pomoč, naj ga odreši teh grešnih
posledic. Sveti mu je rekel (M-L 24.255):
»Če boš poslušal moja navodila, bom
poiskal način, da boš lahko rešen.«
Ko je lovec to
obljubil, je sveti TAKOJ dejal: »Najprej zlomi svoj lok! Potem ti povem, kako naprej.«
Lovec mu je
odgovoril: »Če zlomim svoj lok, kako se
bom potem preživljal?« Božji poslanec mu je odgovoril: »Ne skrbi o tem, vsak dan bom poskrbel za
tvojo hrano.«
Komentar:
Kaj smo se do sedaj naučili? 1.) Naleteti moraš na Božjo osebo, ki je polna
Svetega Duha. 2.) Sprejeti moraš njegov opomin ali vabilo. 3.) Iskreno moraš prositi
za njegovo pomoč in Gospodovo Milost. 4.) TAKOJ moraš odvreči najhujše
grešne dejavnosti. 5.) Zaupati moraš, da bo odtlej zate skrbel Gospod. 6.)
Potem lahko sledi iniciacija v Gospodovo Pot Domov:
Lovec je zlomil
svoj lok in takoj padel pred sveta stopala Božje osebe ter se mu popolnoma
predal. Sveti ga je dvignil ter ga podučil, kako duhovno napredovati. To je
storil ŠELE, ko se mu je lovec popolnoma predal.
Nato mu je svetoval:
»Vrni se domov in vse bogastvo,
ki ga imaš, razdeli čistim duhovnikom, ki so spoznali Gospoda. Zatem z
ženo zapustita hišo in imejta na sebi samo eno obleko. Odidita do reke. Tam
zgrádi malo kolibo in pred njo na dvignjenem mestu postavi križ. Vsak dan
hodi okoli njega in mu služi, ter
neprekinjeno poj Gospodovo sveto Ime.«
POMEN,
prirejeno po sv. Š.P.: To je
začetek duhovnega življenja. Ko zapusti družinsko življenje, lahko oseba odide
na sveto mesto in se tam naseli v najskromnejše bivališče. Tako lahko živi zelo
mirno in NEPRESTANO poje sveto Gospodovo Ime. Na tak način lahko zelo hitro
duhovno napreduje. To sploh ni težko, potrebno je samo strogo slediti navodila duhovnega učitelja. Potem bo sčasoma
dosežen popoln uspeh. Kar se tiče hrane, ni nobenega problema: če Gospod
vsakogar oskrbuje s hrano, zakaj ne bi oskrboval Svojega predanega služabnika? Včasih predani
služabnik ne skrbi niti za bivališče, enostavno odide v samotno votlino.
Tako lahko živi v votlini, v kolibi ob reki, v palači ali velikem mestu kot sta
New York ali London. V vsakem slučaju pa mora slediti navodila duhovnega vodnika, predano
služiti svetemu križu (razpelu, kapelici ali sveti podobi) ter peti sveto
Ime. Lahko odide v katerikoli del sveta ter tam pouči ljudi, da postanejo
Gospodovi predani služabniki, sledeč
predpisane postopke, obožavajoč sveti križ ter neprekinjeno pojoč sveto
Gospodovo Ime.
Komentar:
Večina zavzetih bralcev se bo vprašala, kako neki v velemestu zgraditi 'kolibo'
in slediti Gospoda Jezusa Kristusa? Takole gre: najdi si majhno stanovanje, sobo, kjer te
nihče ne pozna, najdi si službo za minimalno plačo, ki ni grešna, in najdi
si svetniškega duhovnega učitelja. Hôdi na delo, ves ostali čas pa posveti molitvi in petju
svetega Imena, študiju svetih Knjig in obiskovanju ter poslušanju duhovnega vodnika,
učitelja. Izogibaj se vsakršne slabe
družbe. Če je oseba zares iskrena, ji lahko Gospod nakloni tudi tak
položaj, da ji ni potrebno skrbeti za denar. To je lahko v samostanu ali pa
tudi v opisani 'kolibi'. Ključ je v življenju z MINIMALNIMI materialnimi
potrebami, a popolno predanostjo in zagnanostjo služiti Gospodu. Na tak način, brez slabe in stare družbe, naš
lažni jaz (ego) hitro izgubi oporo, začne odmirati, in skozi preizkušnje in
klicanje Gospoda, se nam Gospod na tak ali drugačen način razodene.
Duhovni učitelj
je nadaljeval: »Vsak dan vama bom poslal
dovolj hrane. Jesta lahko kolikor želita.«
POMEN,
prirejeno po sv. Š.P.: Ko
oseba sprejme nenehno zavedanje Gospoda, ne potrebuje več skrbeti o materialnih
potrebah. Gospod osebno daje svojemu služabniku
vse, kar potrebuje.
Komentar:
Seveda to velja za predanega služabnika,
ki je popolnoma predan Gospodu in Mu služi
po vseh močeh, 24-ur na dan. Če kdo misli, da je Gospodov predani sluga, a nima kaj za jesti in za obleči, se mora vprašati,
če je res čist v srcu. Že smo zapisali odlomek iz Evangelija, ko
enako trdi Gospod Jezus, pa ga dajmo še enkrat. Matej 6,26:
Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne
žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali
niste vi več vredni kot one?
In
pa v Apd 4,34: Nihče med njimi ni trpel
pomanjkanja.
Ko se je v
bližnjih vaseh razvedelo, da je bivši lovec postal Gospodov predani služabnik, so vsi vaščani po
Božjem navdihu začeli prinašati miloščino. Te je bilo desetkrat preveč, kot sta
jo z ženo potrebovala. Vzela sta samo toliko, kolikor sta potrebovala za tisti
dan. Bivši lovec je učitelja celo prosil, naj mu ne pošilja toliko hrane, ampak
le za dve osebi na dan.
Komentar:
Takšni so principi hoje za Kristusom: poskrbel bo za Svoje predane služabnike, če bodo 'polomili
svoje loke' in natančno sledili dane jim napotke ter vsak dan jemali le za
tisti dan ter bili popolnoma odvisni le
od Gospodove Milosti. Če pa nekdo postane 'služabnik' le zato, da bi lagodno živel, takoj postane popotnik v
pekel. Podobno je opisano v 5 Mojzes 8,6-20:
Obilje spodbuja
k napuhu
''Izpolnjujte torej zapovedi
Gospoda, svojega Boga; hodi po Njegovih poteh in se Ga boj! Kajti Gospod, tvoj
Bog, te pelje v lepo deželo, v deželo potokov, studencev in podzemskih vodá, ki
izvirajo po dolinah in gorah; v deželo pšenice, ječmena, vinske trte, smokev in
granatnih jablan, v deželo oljk in medu; v deželo, v kateri ne boš jedel kruha
v revščini, kjer ti ne bo ničesar manjkalo, v deželo, katere kamni so železo,
in ki boš iz njenih gorá kopal baker. Do sitega se boš najedel in zahvalil boš Gospoda,
svojega Boga, za lepo deželo, ki ti jo je dal.
Varuj se, da ne pozabiš Gospoda,
svojega Boga, da ne bi izpolnjeval Njegovih zapovedi, odlokov in zakonov, ki ti
jih danes zapovedujem! Ko boš jedel do sitega, zidal lepe hiše in v njih
prebival, ko se ti bo množilo govedo in drobnica, množilo srebro in zlato in
vse tvoje imetje, glej, da se tvoje srce ne prevzame in ne pozabiš Gospoda,
svojega Boga, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, ki te
je vodil po veliki in strašni puščavi, kjer so strupene kače, škorpijoni in
suhi kraji, kjer ni vode; ki ti je točil vodo iz kremenaste skale; ki te je v
puščavi hranil z mano, ki je tvoji očetje niso poznali. Tako te je poniževal in
preizkušal, da bi ti potem izkazoval dobrote. Pa boš rekel v svojem srcu: »Moja
moč in sila moje roke mi je pridobila to bogastvo.« A spomni se Gospoda,
svojega Boga, kajti On je tisti, ki ti daje moč, da si lahko pridobivaš
bogastvo, zato da uresničuje, kakor to dela danes, svojo zavezo, ki jo je s
prisego sklenil s tvojimi očeti. Če pa bi vendarle pozabil Gospoda, svojega
Boga, in hodil za drugimi bogovi, jim služil in se jim priklanjal, vam danes
zagotavljam, da boste gotovo uničeni. Kakor narodi, ki jih Gospod uničuje pred
vami, tako boste uničeni, ker niste poslušali glasu Gospoda, svojega Boga.''
Kdor zna to brati v transcendentni luči Učenja o predanem služenju, razume, da mu bo Gospod
namenil toliko, kolikor je nujno, da lahko živi ('drži dušo in telo skupaj') in
opravlja svojo duhovno prakso skozi predano
služenje Gospodu z Ljubeznijo. Nekdanji lovec in žena sta vsak dan vzela le
toliko miloščine, kolikor sta potrebovala za tisti dan. 2 Mojzes 16:
Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, pošiljal vam bom kruh z neba; ljudstvo pa
naj hodi vsak dan nabirat samo za en dan hrane …«
Zgodba nas uči, da
nas le Milost Gospodovih čistih predanih služabnikov lahko reši; uči
nas, kako dobri Gospod skrbi za tiste, ki se Mu popolnoma predajo – v hipu so rešeni vseh materialnih vezanosti,
dušnih dolgov in grehov. Na njih pa je, da se z močjo volje in Ljubezni do
Gospoda VSAKODNEVNO BORIJO, da ostajajo v tej svoji zvestobi. Tako nenehno ostajajo v transcendenci,
četudi še vedno živijo na Zemlji. Veliko je bilo izbranih, ki pa so čez čas
popustili, padli v navidezno resničnost
lažne vere in lažnega upanja, ne vedoč, da ponovno blodijo v materialni
sferi, ter da zanesljivo drsijo proti peklu lastne duše. Ta strahota pa se Kristusu
popolnoma predanim dušam, ki so za vedno
zlomili svoje loke, ne zgodi, kajti varuje jih Gospod osebno, oni pa Mu
nenehno služijo z Ljubeznijo. Temu se
reče: 'najti Jezusovo blaženost v svojem srcu, in Ga oznanjati svetu'.
Podvarianti za
neodločne
1. Kdor pa ne zmore zaživeti, kot da ima samo še en
teden, en mesec življenja pred seboj, in je vezan na svoje 'potrebe', ki so
izven najosnovnejših potreb za preživetje telesa, tistemu pa se Pot zelooo ZAKOMPLICIRA.
A glej, glej, indijski sveti bhakte, ki so Gospoda kot Osebo Ljubili že tisoče
let pred rojstvom krščanstva, kristjani pa jih še danes neumno in zlobno
imenujejo 'hinduistični panteisti', so 'ljudem vmes' svetovali:
PREŠUŠTVUJ!
Današnji čas je doba prešuštva, vsakdo ve, kaj je ta
packarija, in glej, sveti Gospodovi bhakte so znali izkoristiti to grdo in morilsko
lastnost človekove živalske strani, da so duše usmerjali k Bogu. Takole gre to
prešuštvovanje:
Vsakdo ve, kako se obnaša ženska, ki prešuštvuje, podobno
je pri možeh:
1. Ves dan misli le na
ljubčka,
2. a vestno opravlja dela v
službi in doma.
3. Doma je tako zelo pridna,
da se mož in ostali kar čudijo: bolj ko misli na svinjarije, bolj drgne
stanovanje, in boljše jedi kuha svojim ljubljenim. Vsa je sladka in prijazna, potrpežljiva
in simpatična.
No, takšno prešuštvovanje predlagajo tudi svetniki, le da:
Nenehno, skrivaj, ves nor od zaljubljenosti
in duhovne strasti
MISLIŠ NA GOSPODA!
Hahahaha, to pa je antidot, serum proti kači! Prešuštvuj
tako, da navzven opravljaš vse, kar tvoja vrsta zapora zahteva, od znotraj pa:
Nenehno misli na Gospoda, ki je Kristus,
in nikoli ne pozabi Nanj!
Kadar le moreš, skrivaj zbeži k Njemu, vrzi se na kolena
pred Njim in s čelom na tleh Ga hvali, potem pa, če želiš, še pleši Zanj in poj
Mu hvalnice, beri o Njegovih svetnikih in veseli se nebes. Nenehno moli in
ponavljaj Njegovo sveto Ime.
2. Kdor pa še tega ne zmore, ker je tako zelo pokvarjen v
svojem srcu, ker je tako zelo vpet v gnusne grehe, tisti pa naj gre v cerkev. Naj pomaga materi Cerkvi,
pometa naj in rože cvetliči, župnika naokoli vozi in trpi vse težave, ki ga
bodo tam doletele. Daruje naj denar, svoj čas, energijo in svoj ponos. Kadar pa
gre mimo podob Križanega, Matere in svetnikov, naj, kljub notranjemu napuhu, da
je njegov položaj v Cerkvi zdaj pa le nekaj vreden, skloni glavo vsaj v srcu,
če sta hrbet in vrat še vedno pretrda. Priklanjaj se pred Gospodom kadar le
moreš, A NE TAKO, DA TE DRUGI KAJ DOSTI VIDIJO, sicer bo tvoj ego iz tebe
naredil dodatnega 'duhovnega' klovna. In resnično, resnično povem vam: prej kot
v 500 do 1000 letih bo takšna duša Odrešena! Aleluja!
Zaključek
Lahko bi odgovorili na vsako besedo zgornjih vprašanj, a
to bi bilo le vrtenje v krogu. Loti se DELA duša, in študiraj ta tekst noč in dan naslednjih
deset let, pa boš spoznala, kako je sladka Gospodova Ljubezen! A
misliš, da je tale bedni jona kar v puding skočil? Mar ni trpel dlje in bolj
kot ti zdaj? Saj mora duša iti skozi nek pekel, da spozna, kaj je ta naš bedni svet
in Kdo je v resnici Bog. In da se končno spet SPOMNI. KOMU v resnici pripada.
Študiraj, poskušaj, študiraj,
poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj,
poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj,
poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj,
poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj,
poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj,
poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj,
poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj,
poskušaj;
in glej: ne da bi vedela, boš kvalificirana, da
gledaš Boga, in Beseda bo postala resnična tudi zate. Matej 5,8:
Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo
gledali.
Janez 14,23:
Jezus je odgovoril in mu rekel: ''Če Me kdo Ljubi, se bo držal Moje
Besede in moj Oče ga bo Ljubil. Prišla Bova k njemu in prebivala pri njem.''
Amen.
Linkajte vsem, ki javkajo, da jim je Bog nekje daleč. In
Sveti vas bo linkal na Milost. Če pa se bo našel kdo, morda celo duhovnik ali
redovnica, ki bo zavrnil današnji tekst, češ da je zgrešen, potem, resnično, resnično
poslušaj:
Zapri oči in ušesa in ZBEŽI
stran od gostitelja hudih duhov, beži, beži kolikor te noge nosijo, 'ako ti je život mio' in če ti je kaj za svojo dušo! In nikoli se
ne vrni tja, kajti enajsto pravilo, zapoved, ki sledi 10 Božjih zapovedi, se
glasi:
Izogibaj se slabe
družbe.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Jona, tole pa je odgovor, kje še kdo takole od srca in v polnosti Duha odgovori iskrenemu iskalcu. V cerkvi verjetno ne, ker jim nekaj zmanjka … Pomenljivo se tole dogaja, tak velik krik bralke, na drugi strani pa tudi Primc razkriva svoje rane.
OdgovoriIzbrišiJona, nekdaj si pojasnil, da lastna izkušnja ogromno šteje. Brez umika stran od poznanih ljudi, opravljati službo, ki ni grešna, ne pohlepna in kjer lahko po možnosti še kaj pomagaš ljudem, četudi posredno in naklonjenost Božjega človeka – brez teh temeljev o služenje Gospodu in Njegovim le sanjamo, si domišljamo. Pokazatelji resničnega stanja pa bi bili nemir, privlačnost materialnega, rinjenje v družbo (ste kdaj opazili, kako so ljudje težko sami in v tišini).
Hvala ti za pretresljivo zgodbo spreobrnjenja lovca v sveto osebo pod vodstvom svetega duhovnega vodnika. Ganljivo in potrdim resničnost teh besed vsem nam v dušo položenih – loti se DELA; vadbe klesanja volje ter brušenja karakterja!!! S temi prvimi in nujnimi koraki pa se nova poglavja odpirajo ...
Blagrovana sveta Marija Magdalena, za Jezusom hitela, srce je žarelo, v nebo za Njim odšlo. Nam še kaj drugega ostane?
Hvaljen Jezus in Njegovi, nedoumljive so Gospoda Poti, srce vsako Rešenika Milega in Njegovo Ljubezen s svetimi naj slavi, v priklonu pred Vami, lidija
Prvi del:
OdgovoriIzbrišiPozdravljena! Ja, v Cerkvi nekaj manjka, a je del rešitve. Kajti zgoraj opisane TRI možnosti iskanja Gospoda (ne najdeš Ga že s krstom, tam samo kompas dobiš!!!) se lahko prakticira v premnogih kombinacijah med temi tremi, seveda vsaka oseba le v eni ali dveh. Izven teh treh možnosti, pa so le HUDIČEVA POTA! Primer kombinacij:
začneš v Cerkvi, katere Božji del je Gospod, kjer dobimo osnovno iniciacijo v Očetovo-Jezusovo sampradayo (duhovno linijo), dobimo osnovno znanje Nauka in se seznanimo z različnimi Milostmi, skozi katere Rešenik deluje v Cerkvi. Potem pa si izgubljen, kajti vsakdo lahko uči le do tam, do kjer je sam prišel. In po birmi moraš oditi in iskati NEKAJ ZARES ŽIVEGA. Kajti, vsakomur mora biti jasno, kar meni ni bilo desetletja, da duhovniki in župniki niso več nikakršni duhovni vodniki, ampak le vzdrževalci, spovedniki in maševalci ter pogrebniki. Ko pa si v hudih duhovnih iskanjih, ti 'mehaniki' ne morejo pomagati, ker še sami ni srečali Jezusa Kristusa iz srca v srce in iz oči v oči. Zakaj ne?
KER NISO NJEGOVI ČISTI BHAKTE, ne znajo Ga ljubiti, ker so dali Drugo zapoved na prvo mesto. To pa počno tudi trgovci: kupce imajo tako radi, kot sami sebe, oboji pa nimajo radi Boga.
Potem je druga varianta: ujel si se v mayino past, in zdaj imaš družino. Zgodba o lovcu ter Jezusovi opomini in nasveti pa govorijo, da moraš z družinskim življenjem PRENEHATI, če misliš CELOTEN stopiti na Pot k Njemu. V zgodbi je imel lovec najbrž že odrasle otroke, žena pa je šla z njim, ker je bilo v Indiji nekoč tako, še če je mož umrl, je prostovoljno umrla še ona, magari na grmadi. Danes pa k sreči takšnih žensk že daaaaavno ni več, svobodne so, odidejo zelo hitro, ker jim vsaka askeza smrdi (in obratno), zato je iskalec svoboden in se lahko drži Jezusovega pravila:
http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+14%2C26&id13=1&pos=1&set=2&l=sl
Vsekakor je treba biti v stanju nekoga, ki ima le še malo življenja pred seboj, sicer pa moraš na drugo varianto, PREŠUŠTVO z Bogom:
ko živiš v svetu, ker si pač v službi in otroci in hiša in žlahta in to, seveda ne sovražiš svojih bližnjih, veš pa, da od vsega tega NIKOLI NE BO NIČ, ker vse zanimajo le trebuh, seks in zabave. IN TAKO TRPIŠ: opravljaš svoje dolžnosti, v sebi pa žejen Boga kot puščava vode, hlepiš in cviliš in iščeš Kristusa. Iskati Ga moraš tako noro, kot Magdalena tam okoli groba, in kot Savel, da Ga ubije, in potem
SE TI BO ZAGOTOVO RAZODEL, SAJ JE ON DOBRI IN JE PRIJATELJ.
Tej kombinaciji: kakšna nedeljska maša in darovanje Cerkvi + 'prešuštvovanje' z Bogom sredi zaporniškega življenja, lahko dodamo še kakšno senco prve možnosti:
kadar le moreš se umakni v samoto, k svetniku in Gospodu, in tam opravljaj duhovno askezo. Če je možno, se kdaj umakni za eno uro; če je možno za ves dan, če je možno za tri dni, in če je možno za 100 dni, in če je možno za 1000 dni, in če je možno do konca življenja.
Potem pa si že v najvišji varianti, ki so jo prakticirali puščavski očetje in opisani lovec z ženo, ki ni bila več žena in on ni bil več mož. Tudi Jezusovi apostoli so čez čas zaživeli tako. A ti bi pa fletno pupo, otroke, zaobjene družinske avte, lepo hišo, izlete, zabave, dobro plačo, zdravje, fitnes - pol pa še malo Boga, morda v Cerkvi? Hahahahaha, kakšna bedarija! Ni Boga za take, razen v silhuetah in odmevih! Kdor pa STORI VSE, da išče Gospoda, in zato nosi težak križ sveta,
potem pa je, kot lidija napiše: "Blagrovana sveta Marija Magdalena, za Jezusom hitela, srce je žarelo, v nebo za Njim odšlo. Nam še kaj drugega ostane?"
Kaj drugega nam še ostane?? Kot vreči svoje srce v Nebo?
Drugi del:
OdgovoriIzbrišiProblem današnjih 'iskalcev' je, da bi radi le en lekadol, da bo jutri že bolje: malo Boga, potem pa ga naprej sračkati. Resničen iskalec pa si reče takole:
"V tem bednem življenju ne bom skrbel za svoje uživanje, ampak ga bom do zadnjega dne ZAPRAVIL za Gospoda, pa naj bo to še tako grenko. In trdno vem, da če Ga ne srečam še za živega, Ga bom pa takoj po smrti. Živel bom, da Njega veselim, če pa sebe in druge, bom na koncu (in že vmes) samo večni JADIKOVALEC."
To je Kristusov Evangelij. Kdor je resen, je pripravljen trpeti kot Kristus, da sreča Kristusa, pa četudi traja 1000 let, je rekla tudi sveta Favstinka Najsvetejša. Komur to ni všeč, pa služi hudim duhovom. In je v Kajnovi 'duhovni' liniji.
Amen.
Aja, pozabil sem omeniti še eno sorto, glumače: to so kontra-prešuštniki, pravi prešuštvovalci torej:
OdgovoriIzbrišioblečejo se v duhovna oblačila in se sfrizirajo na to temo, morda pustijo jezusovsko bradico, zamenišijo se, končajo teologijo, morda bogoslovje, in navzven puščavniki, se potem z ženskami družijo, in moškimi, in skušajo živeti neko družinsko življenje; v cerkvi in templju igrajo duhovneže, zvečer pa žensko šlatajo in si jih celo prevzemajo med seboj; še huje pa je, če so pedofili in homiči za oltarjem, verski sistem pa jih ščiti. Ne morem več pisati o tem gnusu, sužnjih hudiča, samo omenil sem jih, da jim kdo na limance ne pade. Vsakdo ima pravico imeti družino in iskati Boga, ko pa se je nekdo v meniha našemil, in od tega živi, potem pa rine za ženskami, pa naj to kar počne,
vi pa ZBEŽIIIIIIITE STRAN, kolikor vas noge in duša nesejo, kajti kolikor se tam lahko naučite, se lahko tudi sami doma ob knjigi, pa še v slabi družni ne boste. Razen če ste sami sebi slaba družba. Čistost je torej od Gospoda najvišje cenjena lastnost, zanjo pa se je treba boriti, kajti naša živalska narava je močna kot hudič. So torej Milosti, ki nam niso dane, in jih je potrebno IZPROSITI pri Gospodu.
Jona, hvala ti za podrobna pojasnila. Kdor je bolj cerebralne narave, bo to premleval in premleval, praksa pa marsikomu malo šepa. Z besedami se ne da nadomestiti tistega, kar morajo opraviti telo, volja in duh. O tem si podal veliko konkretnih napotkov, razlag in primerov … kadar listam in berem po straneh bloga za nazaj, najdem stvari, ki jih nisem še utrdila. Domnevam, da marsikdo drug, ki spremlja zapise, prav tako še ne.
OdgovoriIzbrišiVerjetno tudi bralka-iskalka iz tega šepeta doživlja neko turbolenco, vsaj kar se je dalo iz njenih vprašanj razbrati. Naj nekaj zapišem iz lastne izkušnje, če bo komu v pomoč. Ljudje smo nagnjeni k temu, da nas nekdo posluša, da sliši naše stanje, kaj se z nami dogaja ipd. Tako delujejo tudi združbe, družine, cerkvena občestva, predvsem je dosti balasta, in se nikdar ne dotaknejo konkretnih problemov ali pa nevralgičnih točk. Čas pa polzi. Ko pa naletiš na takšen Božji blog, pa besede Duha drugače delujejo, ne gredo mimo kot večina pogovorov, ampak se zapičijo kot puščica naslovniku v srce in moč je v njih.
Nekaj se začne dogajati. Živost, Življenje … prvi prebliski presežnega, lahko Milosti. Nikakor naj se ne omahuje, samo nadaljevati, vztrajati. Slišim te dni zunaj na dvorišču eno nasmejano deklico prepevati: »Mi zaupamo v Boga, mi zaupamo v Boga …« Četudi pride grom in besede odločne, da se koga spravi nazaj na tir. Gospodova Milost je tudi v močnih besedah, ker je to vidik Njegove Ljubezni. Kogar Ljubim, tega bijem, pravi slovenski pregovor. Na DELO! Poskušati poskušati poskušati in po korakih uresničevati, kar je bilo zapisano v šepetu.
Gospod Jezus je sveti Favstini o glumačih, kot si jih jona poimenoval, povedal naslednje (D 1702): » … Kako bodo na sodni dan dobili v posest obljubljena mesta, saj je njihova krivda hujša kakor krivda sveta – ni niti pokore niti zadoščevanja … O srce, ki si me zjutraj prejelo, opoldne proti meni goriš v sovraštvu v najrazličnejših oblikah. O srce, ki sem te posebej izvolil, ali zato, da bi Mi povzročalo več trpljenja? Veliki grehi sveta Mi ranijo srce na površju, grehi izvoljene osebe pa Mi prebadajo Srce skoz in skoz …«
Hvaljen Jezus in Njegovi, v zavetju srca iskrica trepeče, priklon pred Njegovimi svetimi stopali, Živa voda steče, lidija.
Prvi del:
OdgovoriIzbrišiMadonca kaj, lidija, tole tvoje pisanje je pa ... od Duha. Če imaš priložnost, pojdi čimprej v penzion, kajti čez vikend napišeš s polno duhovno kondicijo. Hvala ti.
"Z besedami se ne da nadomestiti tistega, kar morajo opraviti telo, volja in duh," si napisala. To bi morali vedeti tudi teologi. Nekoč sem se peljal z gospo, ki je imela malega mulčka zadaj. Ko sem voznici rekel, naj pazi, ker kamion spredaj ostro zavira, ji je še mali začel deliti kupe nasvetov, kako naj vozi, star pa je bil kakih 5 let. Počasi je postal kot inštruktor vožnje. Obrnil sem se k njemu in mu rekel: "Ti si pa že pravi šofer? Le kdaj in kje si se tega naučil? Glej, mami bo zdaj ustavila avto, pa boš ti peljal naprej, OK? Doma pa boš skuhal kosilo, opral cunje in jih obesil, pa skočil v trgovino." Mali je bil brihten deček, in se je samo skupaj potegnil in smehljal. Ni več učil. Potem reče: "Jaz sem samo majhen otrok."
Ta bistri poba je bil v oceni samega sebe bolj brihten, kot večina odraslih. Recimo (o tem bomo še podali analizo), stranki GOD oz. ZD sem že pred letom dni napisal navodila, pa enkrat nedolgo nazaj ponovno, a glej ga šmenta, že naslednji dan so šli kumarice vlagat in napačno sorto matematike ponujali uradnikom s čekani. Mali je hitro spoznal svojo neizkušenost, oni pa šele, ko jih je ustavno sodišče spodrezalo kot žitni snop.
Ampak OK, pri pravih ljudeh Bog vse v dobro obrača, to je zakon. In tako bo tudi zdaj.
Vedeti je torej treba svojo pravo mero. Kolikšna je naša mera? resnično, resnično, povem vam;
Kdor je Gospoda v Živo srečal, mu je v hipu jasno, kot malemu fantetu: nič sem pred Teboj, o Gospod, in vse, kar je dobrega v meni, je lahko le od Tebe, vse kar je slabega, pa je moje.
Kdor to spozna, mu Gospod nakloni veliko Milost. Zato je nenehno klečanje pred Njegovimi nogami konec sveta in začetek večne sreče. In potem, kot zapiše lidija:
"Nekaj se začne dogajati. Živost, Življenje … prvi prebliski presežnega, lahko Milosti. Nikakor naj se ne omahuje, samo nadaljevati, vztrajati. Slišim te dni zunaj na dvorišču eno nasmejano deklico prepevati: »Mi zaupamo v Boga, mi zaupamo v Boga …«"
Ko pa ga posvečeni s....jo, pa je Gospodu takole; D. 44:
"Nekoč mi je Jezus rekel: 'Zapuščam to hišo ..., ker so tu stvari, ki mi niso všeč.' Iz tabernaklja je prišla hostija in se spustila na moje roke. Z veseljem sem jo vrnila v tabernakelj. To se je ponovilo drugič in sem storila enako, prav tako se je to ponovilo tretjič, hostija pa se je spremenila v živega Gospoda Jezusa – in Jezus mi je rekel: 'Tu ne bom več ostal.' V moji duši se je nenadoma prebudila neizmerna Ljubezen do Jezusa in sem Mu rekla: »Jezus, iz te hiše te ne pustim.« Jezus je zopet izginil, hostija pa se je odpočila v mojih rokah. Spet sem jo položila v kelih in zaklenila v tabernakelj. Jezus pa je ostal z nami. V zadoščenje sem se naslednje tri dni trudila opravljati češčenje."
Jezus je želel pobegniti iz kongregacije redovnic, a ga je le prošnja Njegove svetnice zadržala. Gospod ostaja ne nekem mestu le, če ga k temu zaklene čisto srce Njegovega predanega bhakte. Sicer pa se ne ozira na kleričnost, teološkost, na duhovno umetnost, na pridigarstvo: če srce ni Njegovo, osebno odide, prisoten pa ostaja le po Svojih naravnih zakonih karme, časa in treh stanj posvetne zavesti. V silhuetah in odmevih torej. In potem neki ljudje iz teh odsevov delajo najvišjo Božjo znanost, ki pa je samo zemeljska. Prepoznate jih po tem, ko nekaj trdijo, dva stavka naprej pa isto zanikajo. In iz tega so zdaj naredili moderno, domiselno Cerkev.
Drugi del:
OdgovoriIzbrišiSamo eno je torej potrebno. A tega ljudje čudežno ne zmorejo, in ko človek naredi analizo, na koncu vidi, da je vzrok dvojen:
1. Pomanjkanje notranje moči = poguma,
2. SLABA DRUŽBA IN KOMPROMISI Z JEZUSOVIMI SKRAJNO NATANČNIMI NAPOTKI.
Ne moreš služiti Bogu in mamonu, pravi Odrešenik v Evangeliju. Kajti če v enem uspevaš, boš v drugem propadal. Vidiš, to pa ni jasno tudi najvišjim cerkvenim klerikom; prevajajo in izdajajo lažnive knjige lažnivega kljukca z lepo brado, a kdor mu verjame, bo končal tam, kjer tisti že je, in kjer bo ostal na veke, če se hitro ne spametuje.
Samo eno je potrebno. Sicer lahko zlato katedralo iz marmorja izklešeš v Vatikanu, pa boš še vedno končal v vicah, kjer je grozno kot v peklu, le da imaš izhod, če te neka DRUGA, BOŽJA duša reši.
Samo eno je potrebno. Veliko besed tukaj pišemo,
A SAMO ENO JE POTREBNO.
Aleluja!!!
Jona, hvala ti, vedno v kompletu pojasnjeno, čudim se in občudujem, ker to po le po človeškem naporu nikakor ni mogoče. Samo eno je potrebno - to me spomni na geslo našega svetniškega Friderika Barago. Vsi sveti govore enak jezik, jezik Ljubezni do Gospoda. Hrepeneče srce, ki v odnos Ljubezni med svetimi in Jezusom poglablja se.
OdgovoriIzbrišiDanes sem prebirala sveto Favstino in zadnje strani Dnevnika so spev te vzajemne Ljubezni, poezija dveh ubranih Src, njenega in Jezusovega. Nekaj tako nedotakljivega in čistega je to, da milo v duši se zgodi in srce scelama po tem zahrepeni.
Pokornost ljubljene duše svete Favstine sveti Jezusovi volji v popolnem zaupanju nebeškemu Ženinu, da je z vsemi atomi moči in kapljami krvi izpolnjevala Nalogo. Jezus govori Svoji izbranki D. 1777: » … Moja hči, želim, da bi bilo tvoje srce bivališče Mojega Usmiljenja. Želim, da bi se to Usmiljenje po tvojem srcu razlilo na ves svet. …«
Tisto eno pa za odprta srca prelije v Dnevnik Najsvetejša: »Mojo dušo razvnema Njegova Ljubezen. Samo to vem: da Ljubim in sem Ljubljena. To mi zadostuje. …«
Hvaljen Jezus in Njegovi, ki zgled služenja so darovali, Ljubiti inu zaupati v Pota Gospoda, v priklonu pred Vami, lidija.
Lepo, smrk ... Čudno, glej, tudi sam sem končal njen Dnevnik nekaj dni nazaj. In ko sem prebral zadnji odstavek, pred zadnjim dodatkom, se mi je ves njen film svetega življenja odvrtel skozi dušo in zjokal sem se od same Milosti, od same pomisli o njeni svetosti z Gospodom.
OdgovoriIzbrišiZdaj pa bom ponovno začel en njen življenjepis, pa še drugega, pa spet Dnevnik ... In tako do konca tega lesenega življenja.
Nekoga je zadel zgornji tekst, oglasil se je pri meni, pogovorila sva se, je tudi mnogo dobrega storil za Gospoda, in cerkev, karizmatiki ga blagoslavljajo, vsak dan sam in skupaj moli, umetnik je Božji, k sveti spovedi gre in sveto obhajilo prejema, pomaga ubogim in trpi, v kar ga je maya ujela ... Pa sem mu rekel:
"Živiš kot zgleden kristjan. Zato boš lahko čez 300 let priznan kot svetnik, če tako nadaljuješ; a tvoja duša išče in trpi, nič še ni. Ta beda pred teboj pa je nula v vsem tem, in nikoli ne bo svetnik, a v Duši mu gori blagi Ogenj, dišeč kot današnje cvetoče lipe." Povedal sem mu, da za 'vmesne variante' krščanskega življenja nimam nobenega nasveta in modrosti, saj jih tudi Jezus Gospod ni imel. Zato naj se drži Cerkve še naprej, in obljubljam mu tegobe do smrti, po smrti pa upanje vstajenja. Ko je odhajal, sem mu pri avtu lahko rekel le: "Prešuštvuj. Z Gospodom. Prevaraj ves svet in sebe z Njim." Nasmehnil se je.
Kasneje sem pogledal njegovo dušo, in bila je dvignjena. In sem se vse popoldne mučil, v čem je štos. In ni druge: samo medsebojna NAKLONJENOST dviguje duše h Gospodu. In je Gospod prišepnil:
"Vse je v srcu. Nekdo lahko cerkve zida in se do tal priklanja, a misli na svet. Drugi pa nič od tega ne počne, grešen je, ujet v odnose sveta, a v srcu nenehno hlepi po Meni, in občuduje Moje svete.*
Prvega bo župnik oklical za zglednega kristjana, ki pa bo v vicah končal, drugega pa sploh ne bo za nič oklical, ker ga ne bo zmogel zaznati, a Gospod je nor na takšne, ki počno kar jih je svet ujel, v srcu pa korpneče hrepenijo po svetniškem življenju, ki pa ga morda ne zmorejo kaj dosti uresničiti.
Kaj pa svetniki? Ti združijo oboje: medtem ko jim roke delajo za Gospoda, in se jim noge priklanjajo Gospodu, in jim jezik govori o Gospodu, in jim um slavi Gospoda, in jim srce bije za Gospoda, takrat so tudi v srcu/umu vsi Gospodovi. No, zato pa so svetniki.
Gospod je rekel, da samo srce meri, za umetnost pa Mu ni POPOLNOMA NIČ MAR, če srca umetnika ni pri Njem. In sem šel umetnike spraševat, pa so povedali isto kot je dal vedeti Michelangelo: "Delam Boga in angele, a razmišljam kako kamen obrnit, kako beton zamešat, kako barvo nanesti - kje da bi zmogel še na Boga misliti! No, potem pa se Ga kdaj morda spomnim."
Zato vsem zidarjem in zvonarjem in slikarjem in orglarjem in maševalcem povem: "Raje zidaj v srcu, za Gospoda. Tako Ga boš kmalu izzval, da te pride pogledat. In ko bo prišel, od tedaj naprej pa bodo tvoje roke delale Božja dela, a nihče jih ne bo kot taka prepoznal, zato bo to spet nekakšno ponižanje Zanj."
Nema puta, kakorkoli obračaš, med svetom in Rešitvijo je nepremostljivi stekleni zid. Prebije ga le tista duša, ki se je, zaradi njene vztrajne iskrenosti in velikodušnosti, Nekdo Usmili. In takrat se začne nekaj, kar se po določenem procesu konča tako, kot si zapisala:
»Mojo dušo razvnema Njegova Ljubezen. Samo to vem: da Ljubim in sem Ljubljena. To mi zadostuje."
A to velja le za zveste duše, ne pa za tiste, ki jih po olajšanju spet napuh zagrabi.
Sveta Tereza iz Avile: SOLO DEUS BASTA. No, čisto se z njo ne strinjam, ker brez NAKLONJENOSTI svetnikov ni rešitve. Zato bi sam rekel: SOLO DEUS ET SANCTUS BASTA.
Za KONSTANTEN Odnos se torej gre. Brez tega Odnosa so vsi blagoslovi duhovnikov, karizmatikov in celo svetnikov 'BOB OB STENO'.
Gospod, Usmili se, aleluja!!
Kere Milosti, ko naklonjeno srce bere zapise odgovorov. Jona, lepo si povedal tej osebi, z Duhom in Ljubeznijo Očeta. Spomnila sem se zapisa svete Favstine, ko ji je Jezus povedal (D. 1784): »Napiši, Moja zaupnica, da sem Jaz sam neposredni voditelj duš – posredno pa jih vodim po duhovniku in vsako vodim do svetosti, po Poti, ki jo poznam samo Jaz.« Iz lastne izkušnje zapišem, da Jezus vodi osebe tudi po dušah, ki so Bogu ljube in so postale popolnoma Njegove. To prepoznati, pa je Milost Gospoda, ki le srce jo pozna.
OdgovoriIzbrišiBrezmejen prepad je med bedo moje duše in svetostjo Jezusa in Njegovih svetih, to spoznanje je sunek žezla v srce, ki pa je tudi razorožilno. Naš je le brezmejni nič, vse kar je svetega, resnično lepega pa prihaja po Gospodu in Njegovih. Obilo solz vročine to povzroči, srce v skritem kotičku Jezusa slavi, le Kralja Življenja v njem pogosti.
Hvaljen Jezus in Njegovi, v priklonu pred Vami, lidija.
Malce si pobrkala: ne gre se, da si duhovnik (ko citiraš sv. Favstino izpred 100 let, ko je bila Cerkev vsaj še malo posejana s svetniškimi duhovniki, njej pa je Gospod tako govoril, ker je bila klerik), ampak da si Gospodov predani služabnik, osebni sluga, Bog-ta, bhakta. V tem je bilo bistvo gornjega komentarja.
OdgovoriIzbrišiIn ravno obratno: brezmejno število blagoslovov dobivajo ljudje od duhovnikov, a če ni Odnosa, če duhovnik ni Odrešen in vernik nima s tako osebo konstantnega transcendentnega oz. NAKLONJENEGA Odnosa, potem; še enkrat;
JE VSE 'BOB OB STENO'.
Če kdo ne razume kaj je to bob ob steno: bob je velik fižol, in če ga ob steno vržeš, najbolje plehnato, dobro zaropota, to pa je tudi VSE. Kaj to pomeni nekemu verniku:
- hodi trikrat tedensko k maši,
- in tam spovedan prejema sveto Rešnje telo,
- Cerkvi daruje mnogo,
- gradi kapele ali turne ali slika Božje podobe po stenah,
- vsak dan se z zgledno krščansko skupino prenove v Duhu dobi na skupni molitvi,
- obiskuje obiske karizmatikov z vsega sveta, jih posluša, se spoveduje, jih sprašuje, je obhajan in blagoslavljan od njih,
- hodi na romanja in žegnanja v svete kraje,
a, resnično, resnično poglejte: nobenega žarka svetlobe na taki duši ni, večkrat je celo enaka kot od vodilnega sindikalista v državi. Premnogokrat ostane asura. Krščena asura, prepirljivi demon.
Sicer jim povem, da se bo vse našteto dobro nekoč zbralo v atomsko bombo, in potem: BUUUUUMM!!!, in bodo v nebesih, a kdaj bo to, čez koliko stoletij? In do takrat nobene sladkosti Božje v srcu? Je to res pametna pot??
Zato je pametnejšim priporočati, da svetnike iščejo, občudujejo, častijo, pa ne vse, le enega ali dva, in skušajo živeti po Jezusovih priporočilih, ki pa so zelo direktna in zahtevna in preprosta. Njih bistvo je:
IZOGIBAJ SE SLABE DRUŽBE, IŠČI DRUŽBO SVETIH:
http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+12%2C+46-50&id13=1&pos=1&set=2&l=sl
Na tak način se človek očisti, srce si očisti, in potem je sposoben vzpostaviti odnos s svetniškim ali svetim nekom in Nekom.
Če pa umik ni možen, v srcu 'prešuštvuj', skrivaj varaj svet z Gospodom.
Ti si z izbiro navedka naredila le to, kar Cerkev počne: neodrešene prepričuje, da bo Gospod duše prek duhovnikov Odreševal. Bo, a le če so Odrešeni duhovniki, mehanska vera pa prinaša samo usta nad gladino vode, in nič več od tega. Taka vera je za Živega bhakto ŽIIIIIIIIIV DOLGČAAAAAAS, kot da bi star popopran karton za kosilo jedel.
Kajti, samo Eno je potrebno, ne pa laičnost ali duhovništvo ali krščanstvo ali biti zgleden vernik v cerkvi:
Ljubi Gospoda, a pred tem Ljubi Njegovega svetnika!
To je vse. Seveda pa je dobro biti pred tem zgleden vernik v Cerkvi, to je skoraj zakon, vendar če duša ostane na tem nivoju duhovne osnovne šole, bo vedno jadikovala od pomanjkanja Gospodove svete sladke hrane. In prišla bo le do mračnih vic.
To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Dobri!
Jona, joj, hvala ti za pojasnila in razrešitev povzročene zmede z navedki iz Dnevnika. Zdaj tudi sama dodobra spoznavam in se mi potrjujejo opažanja. Res je tako, ko spremljam mašo, kjer mašuje duhovnik brez te Živosti, se nekaj ne poklopi. Takrat se zatopim v svoje srce in tam (po)iščem stik s presežnim z ljubečo mislijo na svete in Jezusa. To pa v hipu ustvari popolnoma drugo stanje, vse okoli kar vzbrsti, samo okoli se ne sem kaj dosti gledati, poslušati in kar se da, umakniti čutilom stik z zunanjo okolico.
OdgovoriIzbrišiNaneslo je, da je bila včeraj priložnost mlajšim osebam, ki so se oglasile, prebrati par odlomkov iz Dnevnika Najsvetejše. To pa je možno le, če so taki ljudje odprti za Gospoda in so naklonjeni svetim, da izrazijo zanimanje. Potem je veselje, kar je v srcu, deliti z drugimi. Če pa bi se to bralo nekomu, ki ni naklonjen ali celo sovražen do svetih knjig, pa se to ne dela, ker bi bili sami v grehu.
Opažam pa, da svet podtika kontra informacije svetemu Nauku, posebej, če se kakšne duše vpeljujejo v Nauk, takrat svet dobi poseben »zagon«, da vnaša zmedo in zastruplja zemljo, zasejano s semeni besed svetih in Jezusovega Evangelija. To življenje je boj, duhovni boj, in biti ves čas v kondiciji, da zaznamo, kje se nečednosti gode.
Hvaljen Jezus in Njegovi, Vi nas vzdržujete, po naši spoznani bedi v Življenje vodite, v priklonu pred Vami, lidija.
Prav imaš lidija, in stvar je zelo turobna. Sveti Anton se je zgrozil, ko je v duhu zagledal vse te pasti, ki jih omenjaš. Vprašal se je: "Le kdo se jim lahko izogne????" In je z Neba prišel odgovor:
OdgovoriIzbrišiPONIŽNOST.
Ponižnost pomeni sprejeti Jezusove besede kot so bile izgovorjene. Pri tem pa vedeti, da je govoril na dveh nivojih: v Resnici in v aneksih k Resnici. Resnica je Ljubiti Boga na prvem mestu; aneks pa je imeti rad soljudi, vsaj kot bednega samega sebe. A Kakšna ljubezen pa je potem to? Vendar samo z aneksom ne prideš dlje kot do turobnih vic. Kajti aneks je dodan v pomoč prvi Zapovedi, ker če koga sovražiš, potem ne boš mogel Boga Ljubiti.
In tega je še pa še, moderna vera pa iz aneksov dela teologijo, a to je kot da bi očala vzel s seboj, glavo pa doma pustil.
Hvala ti lidija, Bog s teboj, tvojimi poslušalci Najsvetejše, in vsemi bralci, ki jih vsak dan ni malo.