- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

nedelja, 18. marec 2018


54. Kleru: volitve in tragedija neke Cerkve
Metanoja 'malo morgen'
  
Take it easy torej narod: Cerkvi se nikamor ne mudi

18.3.2018, ned.

Meglen, moker in hladen nedeljski večer je, mišice bolijo od vsega dela ta teden, in to je ravno prava atmosfera za temo, ki sem se jo lotil napisati: Slovenska Cerkev v času in prostoru. K temu me je spodbudil ne-odziv Cerkve na trenutne volitve in njihova tišina glede podpore desnim strankam. Včeraj sem imel SMS seanso s katoliškim kolegom in teologom, danes pred kosilom pa je na RTVLj  nadškof Zore izjavil famozni stavek, ki rešuje vse probleme v zvezi s Cerkvijo, ne pa v zvezi z narodom, ki to Cerkev redi. Rekel je:

 ''Cerkev ima čas.''

Naj gospod nadškof nadaljnjega pisanja ne jemlje osebno.

Svet vedno nekam hiti, vedno je v zamudi, hehe, Cerkev pa ima čas. Cerkev je Sveta Trojica, ta pa je večna, zato ima časa na pretek, tisoče let ima časa. Cerkev lahko čaka, lahko smo mirni.

Spomnil sem se, kako so mene odpravili: ''Le čakaj sinko, saj imaš čas.'' Čakal sem tri leta, čeprav smo se zmenili za dva meseca, in še danes ni nič. Hehe. Ni problem pri vas ali pri meni, poglejte:

Cerkev ima čas, a narod nima časa. Danes se rojevajo otroci, ki bodo potencialni rešenci po Gospodu, a če ne bodo Rešeni, ker Cerkev ne podpira tistega dela politike, ki želi spremeniti demonski trend naše države, potem bodo vse te duše šle na račun teh klerikov. To je Gospod Jezus zapretil tudi sveti Favstini Najsvetejši, ko je enkrat nekaj mečkala.

Cerkev ima čas, mladina pa ga nima, kajti narava je hitra: pomlad zahteva hitrost, čez mesec dni je že vse prepozno.

Cerkev ima čas, in to je dobro: nikamor se ji ne mudi s kakšno spremembo, da bi:

- več fantov odhajalo v bogoslovje,
- in deklet v redovništvo,
- se končno uresniči vatikanski sporazum z državo,
- se pošteno financira katoliške šole,
- se uredi glede verske vzgoje in vojaških duhovnikov,
- se uredi glede vračanja ukradenega cerkvenega premoženja …

Hvala Bogu, da ima Cerkev čas, in te stvari ji lahko narod in vlada za vlado lepo ODLAGAJO, desetletje za desetletjem. Mlade družine in mladina tega časa pa ga nimajo: jutri bodo že starci in danes jim je treba pomagati.

A Cerkev ima čas, ne hiti, sita je, in škofje so si pridobili nekaj aristokratskega vase, včasih so že kot grofje. Zato je Gospod umaknil Svoj blagoslov, dobro si zapomnite to. Povrnil ga bo šele po kesanju, a tega itak ne bo. Zadnje leto je bilo blagoslovljeno, zdaj pa je izgubljeno, a saj Cerkev je itak večna in je sveta in ima čas, zato ni problema. Čeprav v večnosti ČASA NI, čas je le materialna dobrina minljivega sveta. Kaj torej pridigate in snujete?

Vse, kar je Cerkev ZDAJ, ko jo zadnji zdravi ostanki naroda potrebujejo za oporo, sposobna,  je le neke meglene izjave dajati, pa naj je to g. Štuhec, g. Granda ali pa škofje.

OK, problem Cerkve je rešen, prijatelji v UPANJU ZA NOVO POMLAD. Ne sekirajmo se za Cerkev, bo že Gospod poskrbel zanjo, saj bo do konca sveta, čeprav bodo morda to le še trije afriški duhovniki in en ciborij.

Če vas bo sin vprašal, kaj mislite o njegovem duhovništvu, mu lahko mirno rečete: ''Ne hiti sine, Cerkev ima čas, saj bo lahko duhovnik tvoj sin ali vnuk.''


Malo globlja razlaga te posvetne mentalitete Cerkve, ki ima dovolj posvetnega časa

Katera je glavna značilnost materialnega uma, pa naj je to neandertalčev, brezbožen, veren, kleričen ali teološki um? To je njegova protislovnost, njegova skreganost s samim seboj. Ta um lahko že stoletja opazujemo v Slovenski Cerkvi, zato nimamo NITI ENEGA SAMEGA SVETNIKA. Bistvo tega uma je, da nekaj govori, drugo pa dela; da ni sposoben v prakso dati kar filozofira in teologizira; da med mašo posluša o dobroti, po maši pa je večkrat žival; da mu je religija le način čutnega uživanja ali pridobivanja. To so stanja neodrešenih umov. Gremo naprej:

V Sloveniji je le ena višja Cerkvena oseba, ki sem jo do sedaj zaznal, katere Besedo se splača poslušati, pa še ta oseba nima vedenja o ZNANOSTI PRVE BOŽJE ZAPOVEDI, KI JE LJUBEZEN Z GOSPODOM, še ta oseba žal ne ve nič povedati o tem. Zato moramo o tej temi pisati mi, tukaj. Ta človek je pater Marko Rupnik. Cerkev ga rada vabi sem in tja in posluša njegova predavanja, ploskajo mu in ga pohvalijo, a nihče nič ne razume, kaj on pove. Malo sem pobrskal po spominu in dal skupaj nekaj njegovih izjav, poguglal na YouTube.

Leta 2012 je na nekem predavanju govoril o preroškem Truhlarju, njegovi mojstrski presoji časa, v katerem živimo; o Drugem koncilu, in velikih modrih francoskih teologih, ki so dejali:

''Če hočemo svetu oznaniti Odrešenje, MORAMO SVET PRESENETITI.
Samo če ga presenetimo, BO ČLOVEK ODPRL OČI IN BO NEKAJ VIDEL.''

Zato so šli iskat navdih nazaj, nekaj stoletij nazaj, šli so tja in zagrabili IZROČILO PRVIH STOLETIJ KRŠČANSTVA, ter ga prinesli v današnji čas, na Drugi koncil.

Žal pa se je ta navdih IZROČILA, ko je spet prišel v Cerkev, sprevrgel v tradicijo, temelječo na razumski suhoparni teologiji, ki je zapustila Božjo umetnost in Božjo poezijo, Božja čustva torej, ker je pozabila, da je Ljubezen ČUSTVO.

Ta hladni mrtvo-teološki odnos Cerkve do sveta, ta ohola distanciranost od resničnega življenja, ki jo še danes lahko opazimo pri nekaterih klerikih, tudi v Benedikta šestnajstega zaslužnega intervjuju Luč sveta, ta aristokratska odmaknjena drža in višina, bi se dala skondenzirati v zgornjo izjavo našega škofa:

Cerkev ima čas.

Cerkev ima čas, hehe, f… off torej. Ta drža je bolezen duha in to je bolezen Cerkve. Ni Cerkev osovražena le zaradi Kristusa in Njegovih zahtev, ampak tudi od lastnih vernikov, in to zaradi tega, ker je vedno izven aktualnega časa, ker je v zamudnem času, to pa je, ker ni v transcendenci. Namreč, kdor je transcendenten, NIKOLI NE ZAMUJA, ker živi v tem trenutku, in ne v bolestni preteklosti in megleni prihodnosti. Človeški del Cerkve torej NI ŽIVLJENJE. Ni Gospod, ni Sveti Duh in ni Oče. Kaj pa je? Neko društvo kolegov.

Kdo je Božji sin?

Pater Rupnik lepo pove: kdor pozna Očeta, ta je Božji sin. Vsi smo Božji otroci, a Božji sinovi in hčere so tisti, ki osebno poznajo Boga Očeta. Takšni ljudje živijo v času, v katerem živijo in delujejo. Vsakršno prekladanje stvari na prihodnost, ''ker imamo full časa'', je indikator hude duševne bolezni, ki izvira iz debele šipe vmes, velikega ega. Posvetni um ima torej še en problem: ego. Zaradi tega ni sposoben ustvariti tesnega stika s časom in okolico v kateri živi. Tu ne govorimo o posvetnih druženjih, ampak o POTREBAH DUŠ. Cerkev te duhovne note nima več. Že sveta Favstina Kowalska je napisala, da obstaja absolutna razlika med spovednikom in duhovnim vodnikom. Dnevnik, 654:

Sedaj razumem, da je spoved le priznanje grehov, duhovno vodstvo pa je nekaj popolnoma drugega. Toda o tem ne bom govorila.

Zakaj o tem ni govorila? Ker bi jo še bolj 'strančirali', kot so jo že itak. Spoved je bolj nekakšna mehanika, duhovni odnos pa je globok in Odrešilni srčni odnos med dvema dušama. In današnja Cerkev nima več resničnih duhovnih vodnikov, verniki pa popolnoma NAPAČNO razumejo duhovnike kot duhovne vodnike. Pa to niso: ko prideš s pravimi vprašanji duše, utihnejo, sprašujejo o družini, potem pa se jim že nekam mudi. Nič ni od njih, kar se resnične hoje po Poti tiče. Zakaj? Ker ne Srečujejo Živega Jezusa, Gospoda in Prijatelja.

Kristusa ne moreš razodevati, če v tebi ni nekaj Kristusa,
pravi pater Rupnik.


Če se vse konča le na oltarju, je to blasfemija

Pater Rupnik nekje tudi izjavi, da to, kar se dogodi na oltarju, ne sme ostati le tam. Mora iti v življenje, razliti se mora v okolico. Kaj pomeni, da se razlije v okolico? Pomeni živeti TUKAJ IN ZDAJ, od osebe do osebe; iz budizma pa vemo, da kdor živi tukaj in zdaj, ni v svojem egu, ni v času, ampak je v Duhu.

Zato je Cerkvena večna počasnost, ko je treba biti hiter, pravzaprav stanje duha, ki je povsem stran od Duha. Ker nima MOČI, nima BUDNOSTI in zato nima LJUBEZNI. To lahko zaznamo v še enem legendarnem Cerkvenem reklu:

''Božji mlini meljejo počasi, a zanesljivo.''

Seveda to velja za MATERIALNI del stvarstva, ki je pod kontrolo Očetovih materialnih zakonov karme, časa in treh posvetnih stanj zavesti. Tisti, ki je res transcendenten, pa spozna, da Bog vedno deluje strahovito hitro, in da se odpuščanje ali kaznovanje na duši dogajata TAKOJ, zdaj, ker v čistem duhovnem svetu NI ČASA.

Spati torej v nekem verskem lagodju sumljivih posvetnih avto-sugestij, ki so psevdo-evangelijska, je  torej najhujša od vseh duševnih bolezni, ker je duhovna bolezen.


SMS

Kolega je prebral prejšnji zapis našega bloga, in mi med drugim tvitnil SMS:

Ne glede, ali ima Cerkev danes prav, negativno vpliva na ljudi zaradi preteklih napačnih političnih odločitev in zaradi vzdušja slovenske populacije. Ne Cerkev, ampak desnega politika z jajci rabimo, ki bi ga sicer Cerkev lahko naredila, in mu stala ob strani iz ozadja.

Čez nekaj ur pa malo bolj ostro:

Škofi naj poskrbijo za dušno stanje svojih kristjanov. Politiki pa naj se ukvarjajo z gmotnim stanjem svojih državljanov. Eno z drugim ne gre.

A vidite ta razkol med Naukom in trenutkom današnjega dneva? Vidite razkol med kristjani in narodom? Vidite razkol med poskrbeti za svojo rit in potrebami drugih? Da je Cerkev nekak duhovni guru, država pa naj futra narod? To je kar smo pisali zgoraj: šizofreno stanje današnje Cerkve. Zato pa se tako rapidno prazni, po volitvah pa se bo še hitreje. Odgovoril sem:

(Če je vse tako lepo ločeno), prav: potem ljudje ne bodo več skrbeli za trebuhe škofov, niti za nove semeniščnike, kaj šele redovnice. Neumni kristjani pa bodo ponovno volili levičarje, kot že 70 let, in zdajle si odprl pot v pekel. Škofje nedolgo nazaj še za lastne duhovnike niso poskrbeli. Škof mora skrbeti tudi za po krivici zaprte, osamljene, lačne in gole. To bi bilo poskrbljeno, če bi prišla končno desna vlada. Narod bo sicer še bolj zamrzil mrzlo Cerkev.

Kako bodo skrbeli za dušno stanje kristjanov, če ničesar ne vedo o Ljubezni do Gospoda (bhaktiju)? To jih šele učimo. Vse, kar lahko najbolje delajo ta hip je, skrbeti za materialni svet duhovnikov in ljudi. To je osnova, in uredi jo dobra desna vlada. (Zato je potrebna klena beseda škofov.)

Čez nekaj ur je odpisal:

Se ne bi v to spuščal. Skrbi me samo to, kaj bom rekel svojim otrokom, ko me bodo vprašali: Kaj si naredil, ko si gledal, kako so se liberalni post-komunisti polaščali države? V resnici se počutim tako nemočnega, pa bi rad kaj naredil.

Kot vidimo, je bedno stanje slovenskega vrhovnega klera povsem preželo tudi vernike. Kristjan, pa se počuti nemočnega? Ko je vendar krščanstvo le DELOVANJE, če je resnično. Kdor pa deluje, se vedno počuti močnega. Odgovoril sem mu:

Vpij vernikom (ker si škofje ne upajo reči besede), pomagaj Primcu, Združeni desnici+, in od duhovnikov ter škofov pričakuj, da podprejo Desnico. Povej o Primčevem programu 3000 + 3000 + 200 + 2x100 evrov redno za mlade družine. Rezultat: množenje prebivalstva, manj uvoza muslimanov, otroci ostanejo v domovini … le tako bo Cerkev (p)ostala zdrava …

Odgovora ni bilo. Tipično po Cerkveno. Toliko Združeni desnici+, da ve, kje smo. Pravkar so na TV objavili rezultate predvolilnih napovedi in volitve zgledajo globoko izgubljene. Seveda pa bodo po njih Cerkveni glasnogovorniki na veliko pisali pritožujoče dvoumne tekste, npr. g. T. Strehovec v Družini. 


Končna rešitev za svetnike in jajčkote. Kaj pa tisti vmes?

Pater Marko je nekje govoril o nujnosti METANOJE, popolne spremembe človeka, ko spozna Živega Kristusa. Posledica metanoje je zgoraj citirano stanje duha, ki je sposobno PRESENEČATI IN PREBUJATI LJUDSTVO. Primčev program za mlade družine je takšno PRESENEČENJE, a Cerkev tega ni zaznala, in čas je šel ponovno mimo nje. Ampak komu to mar, Cerkev ima čas. Kleriki imajo čas, zato ga bodo imeli tudi v vicah: Sveti Vratar: ''Kar počakajte še nekaj sto let, saj imate čas. Učili ste posvetno vero in zdaj si vzemite čas, saj se vam ni nikoli mudilo. In ker mnoge duše zaradi tega niso prišle Domov, se kesajte. Časa imate več kot dovolj, naj se vam godi po vaši veri.''

Kaj pa mi in mladina? Pater Marko Rupnik ima rešitev svetnikov:

''(Svetniškega) Truhlarja je bolelo, če so katoličani zavzeli obrambno držo. Ker se ni potrebno braniti. V tem smislu je bil včasih tudi zelo naiven, je treba priznati, nekatere je takrat ta veter pomladi zelo zagrabil. Ampak vendar, on je bil trdno prepričan, da se ni treba braniti. Da je treba preprosto razodevati to, kar smo (kristjani). Zato je bil zanj najboljši jezik poezija. In zato je izredno sodoben tudi danes. Ali bo katolicizem razodel radost življenja, in to veselo, vedro, mučeniško … Zadnjič smo imeli gosta vikarija iz Damaska v Siriji, kjer so zdaj strašna mučeništva; bilo je tako pričevalno poslušati ga, da je imel človek ves čas solze v očeh. Vse pa nas je presunilo, ko je rekel: »Mi smo vedno, odkar smo na tisti zemlji, poznali muko in bolečino in preganjanje. Ampak poglete; mi bi radi tam ostali, ker mi smo s to bolečino in muko povsem veseli. Čisto nič nam ne manjka. Mi smo se naučili živeti v preganjanju. Mi smo verniki vstalega Kristusa.«

Ali pa manilski nadškof, zdaj imenovan za kardinala; mlad, majhen Kitajček, starši so Kitajčki, pravi: »Zakaj se evropski kristjani bojite, če vas je kar naenkrat malo? Nas je vedno malo. Mi smo kvas in sol. Zakaj pa moramo biti večina? Nismo na svetu da komandiramo, ampak da dajemo okus.«''

Ta okus je seveda precej grenak, namesto da bi bil sladak ali vsaj slan. Zadnjič sem napisal, da se mi zdi, da ima naše krščanstvo MAZOHISTIČNO noto globoke potrebe po vlogi večne žrtve. Zgornji nasveti to potrjujejo. In svetniki se strinjajo z njimi. Ne vem pa, če se s tem strinja mladina?? V tako Cerkev jih zagotovo več ne bo. Jezus Gospod ljudstva ni učil te variante, ampak jih je zdravil. In hranil. Zdravi in siti pa se dobro množijo. Zdrava duhovnost skrbi za zdravje narave, živali in ljudi, jih brani, oskrbuje in podpira. Kajti niso še vsi zreli za Golgoto! Krščanstvo, ki tega ne doumeva, in reče, da ima Cerkev čas, da ne potrebuje delovati TUKAJ IN ZDAJ, brez večnih zamud, je preddverje pekla, in ne nebes. To ni Tao vodenja, kajti ko sovražnik končno napade z vso močjo, je treba vstati, in se boriti z vso močjo. 

Jezus Gospod ni prepovedal samoobrambe, ampak je celo rekel svojim učencem, naj prodajo suknje IN SI KUPIJO MEČE. Krščanstvo torej mora biti obrambno, dokler je obramba še možna in smiselna. To so vedeli vsi krščanski voditelji in škofje in papeži, ki so v preteklih stoletjih v hudih bojih obranili našo kulturo pred zakrivljenim mečem islama. Če pa obramba ni več možna in smiselna, pa ima pravi kristjan na zalogi še pravo atomsko bombo:

veselo mučeništvo,
v upanju skorajšnjega srečanja z Gospodom v nebesih. 

Danes je tak čas, Cerkev pa spi. Ne reče niti besede podpore programu za mlade, ki ga je po Božjem navdihu sestavil g. Aleš Primc. Zato: komu bo mar zanjo, za Cerkev, čez 10, 20, 30 let, ko pomrejo zdajšnji sivolasi duhovniki?

Novomeški škof Glavan pa je dejal, da so jim v Vatikanu 'imponirali v zvezi z referendumom, kako uspešno so laična in civilna gibanja uspela v tem prizadevanju glede zakona in družine.'

S tem je najbrž hotel povedati: ''Znajdite se pač sami, ljudje. Tudi tokrat.'' A tudi ti, draga Cerkev, se pač znajdi. Ker si ločena od resničnih in usodnih potreb ljudstva. Taka Cerkev pa sploh ni Kristus, kajti Kristus je vedno zdrav in celovit, zato ne moremo reči, da je taka Cerkev 'vsaj malo Kristus.' Pri Kristusu ne obstaja 'malo Kristusa'; ali je celoten ali pa je to čisto nekaj drugega, umetnega in zlaganega. 

To je Kristusov Evangelij vsakdanjega življenja. Hvala Tebi Dobri!


Ps: čeprav sem cigo Žarko, ki mesec z mesecem z nitjo krpa, sem mislil zbrati 100 evrov za nov turn, pa še od žlahte in kolegov 300, a naj stvar počaka. Le počasi, saj se ne mudi, Cerkev ima dovolj časa. Vsi naokoli pa govorijo in hitijo dokazovat, da tudi denarja. In res, dokler se gospod župnik v karavan-limuzini vozijo, v drugi fari krščenih otrok malovernih staršev pa noče vpisati v domačo knjigo, bom raje več mislil na Gospoda, Njegove in na reveže. Potem mi je zelo lepo v srcu in Mir je z menoj. In če je z menoj, je tudi s tistimi, ki so moji in na katere naletim, a niso zlobni. Kar se te Gospodove zgube tiče, oltar torej deluje kot mora. 

Ps2: Ko sem začel pisati ta tekst, je bil le meglen spomladanski večer. Ko sem ga končal, pa je bila zimska noč, in cestni plug je prihrumel mimo, saj je bilo že vse pobeljeno. Toliko tistim brihtnim, tudi klerikom, ki se smehljajo in zanikajo, da Gospod celo naravo upravlja, svojim v pomoč ali znamenja. Vse to skupaj je torej jasno znamenje. Kaj več pa ste si lahko prebrali v prejšnjem, 53. zapisu. 





14 komentarjev:

  1. Nekaj podobnega, o apatičnosti naroda, je istočasno pisal pater B. Cestnik Zato sem mu v komentar nalepil link na tale naš zapis zgoraj. Seveda ga je takoj zbrisal. Tipična poteza klerika naše obolele Cerkve. Tudi to je znamenje.

    Mislec torej jono smatra kot nebodigatreba. Zgodovina se ponavlja. Niso si prebrali BERILA nekaj dni nazaj:

    https://hozana.si/index.php?datum=16.3.2018

    Njegov zapis:

    http://branenacesti.blogspot.si/2018/03/problem-apaticnosti-predavanje.html#comment-form

    Cerkev se spušča v prepad. Kakšna škoda!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ...mislim, da komentar ni bil izbrisan, samo pod prejšnji blog je bil napisan (Subsidiarnost...) in ga ni na trenutno aktualnem, LP

      Izbriši
    2. Sem morda pod napačen blog napisal? Če je tako, se Branku opravičujem. Ne bi pa bilo prvič, da kom. zgine v par sekundah. Kar pa je seveda pravica vsakega avtorja bloga. Lp

      Izbriši
  2. Izjemen zapis in zrcalo cerkvi, ki ga bo vesela le iskrena duša, ko dobro premelje. Zasledila sem pri oddaji O.D. ta pogovor, ker je to ena redkih takšnih oddaj pri nas in si jo ogledam, če je prilika. Zaradi teh zrcal v 54. šepetu, pa sem šla ta pogovor še enkrat poslušati, na netu v arhivu tv je posnetek, priporočam ogled, preden se bere naprej:

    http://4d.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174526705

    Voditeljica je dobro zastavila vprašanje nadškofu takole; da je kardinal Rode pri pridigi v Vatikanu sporočil, da je že čas, da bi se normaliziralo stanje Cerkve v Sloveniji. Na kaj je hotel opozoriti, ko je rekel, da tudi Cerkev še ni vsega naredila? Spoštovani nadškof Zore pa si je po diplomatsko umil roke glede sporočila kardinala Rodeta (ali so pomislili, da je govoril po Svetem Duhu), da bi o tem morali vprašati njega. Občutek sem dobila, da so se tega sporočila in naloge malo ustrašili.

    Ne vem, razmišljam kot vernik, kje bi se pokazala ta dejavna očetovska drža škofov. Npr. rekel bi lahko, tako je, zato pa smo se sestali in bomo podprli dogajanje v Sloveniji, duhovno ohrabrili naše vernike, jim kazali smer. Tudi Cerkev je soodgovorna in lahko prispeva po svojih najboljših močeh, to se od nas pričakuje ...

    Tako pa je bilo predvsem diplomatsko analiziranje Vatikanskega sporazuma in pa CERKEV IMA ČAS! Potem se nadaljuje razpredanje teološkega uma, ki mu ne gre oporekati enormne kapacitete znanja ... ok, ok, prav, dogovarjajte se in usklajujte z državo. To je en vidik. Kaj pa vernik, ki pričakuje kakšen namig SEDAJ, TE DNI. Potrebujejo podporo, jasen stav, nekaj, kar bo po patru M. Rupniku PRESENETILO ljudi tudi z vaše strani.

    Da je pika na i, še tole; malo pred tem delom intervjuja spoštovani gospod škof Glavan pove o spodbudah, ki so jih slišali na obisku pri papežu: » … Sveti Duh je Tisti, ki vodi Cerkev, bodite pa odprti za te nove izzive.«

    Je kdo kaj spregledal?

    Rada vas imam in spoštujem, dragi škofje, a mi potrebujemo smer in vodstvo SEDAJ, vašo očetovsko Ljubezen, ki nas bo vodila in nam pomagala se odločati, ker ste vi naši pastirji.

    Jona, ko sem prebrala pa še jutranji komentar nekega odziva iz vrst duhovščine, pa spreleti dušo tole. Trenutna situacija Cerkve me spominja na nauk šale, ki ste jo zagotovo že slišali:

    Pade človek v živo blato in tone na dno ter kliče h Gospodu: »Gospod, reši me, prosim Te!« In pride mimo nek kmet, ki želi pomagati izvleči človeka. Pa mu ta nesrečnike reče: »Hvala, ampak mene bo Gospod rešil.« In kmet odide. Utapljajoči nadaljuje klice h Gospodu naprej. Potem pride mimo pastir, tudi ponudi pomoč in utapljajoči mu pove, da ga bo že Gospod rešil. In pastir gre dalje. Nato pa pride mimo še en kmet in takoj ponudi pomoč. Pa ga spet revež v blatu odslovi, češ, da ga bo že Gospod rešil. Proti večeru pa nesrečnik zakliče h Gospodu: »Gospod, kako to, da mi ne pomagaš in me ne rešiš?«
    Pa mu Gospod zakliče z neba: »Poglej, tri sem ti že poslal v odgovor na tvojo prošnjo, pa si vse zavrnil.«

    Hvaljen Jezus in Njegovi, Sveti Duh deluje, znamenja daruje, a Ga duša samozadostna težko čuje. V priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  3. Živjo lidija, hvala za živ komentar!!

    Ustrašili praviš. Narod pa reče: usrali. Grda beseda, a povsem slovenska. Najbrž imaš prav. Tudi mene je zadela nadškofova šahovska poteza. A od teh spretnosti NE BO IN NI NOBENEGA HASKA.

    Tudi g, Glavan je dobro povedal, a je sam spregledal bistvo: pojdi med ljudi in govori o volitvah tudi. Povej, katera stran ima Življenje in tudi denar za mladino. Vse ostalo je larifari, kot šunka, ki jo za Veliko noč jedo neverniki.

    Opazil sem, da je nadškof Cvikl končno začel svoje poslanstvo. Zdaj se mu je začelo. Imam pa vedno solzne oči, ko pomislim, kakšno zavezo ima z Gospodom. A onadva že vesta, kaj je največ, kaj je VSE:

    http://radio.ognjisce.si/sl/200/slovenija/26642/

    Upam pa, da tam ne govori megle v stilu: Pojdimo na volitve. To namreč NI NIČ, PRAVI CERKVENI NIČ. Kajti vsakdo, tudi škofje, imajo pravico, da povedo svojo osebno mišljenje. Njihove pa morajo biti na strani Desnice, sicer so bolniki.

    Samo to jim bo povrnilo blagoslov in osebno bližino Gospoda, ki so jo čutili v zadnjem času.

    Ti lidija pa res ne potrebuješ smeri od škofov, to potrebuje neumni slovenski krščanski rod, ki voli levake že 70 let, potem pa javka kot pravi mazo.

    Točno to, točno ta vic, ki si ga napisala, se dogaja našim vernikom in kristjanom vseh sort in sekt: paše jim v dreku. Dokler je topel. Ko pa začne zmrzovati, se imajo za kristuse.

    Kdo bi se še naprej ukvarjal s tem! Drezal s palčko tja, od koder potem le smrad dobiš? Naša dolžnost je PONUDITI in dati Gospoda, vse ostalo pa je svobodna izbira.

    Glede klerika, ki je zbrisal link našega teksta pa: Gospod mu pomagaj iz stisk, v katere se je sam trmasto pognal. Amen. Vse ima na koncu nek nauk, dober za dušo. Problem je le, če varamo preproste in neuke in slabotne, kajti oni so v času, ta čas pa zahteva hitrost, sicer jim življenje mine kot polžu na cesti. Kdor sam ni bil tak polž ali deževnik, in je preživel, nima pravega sočutja, zato je Kristus v njem le ena fantazma, ni resničen.

    Dobri Gospod se nas Usmili, saj vendar vidiš, kakšni bedaki smo. Amen



    OdgovoriIzbriši
  4. Jona hvala za delovanje, za širjenje Božjih semen in veselje je videti dušo, gospoda škofa Cvikla, ki začenja svoj pohod. Vse v slavo Gospoda. Vsaka duša nosi svojo specifično Nalogo v odnosu do Gospoda. Ko prelijejo svoja razmišljanja in besede v DEJANJA, ko začno služiti.

    Sveta Favstina Najsvetejša spremlja na poseben način duhovnika Sopočka, ki ji je pomagal v Božjem poslanstvu:
    D (762): »V nekem trenutku sem videla duhovnika Sopočka v molitvi, ko je preudarjal te zadeve. Videla sem, kako se je nenadoma zarisal krog svetlobe nad njegovo glavo. Čeprav naju ločuje prostranstvo, ga pogosto vidim, posebno ko kljub utrujenosti dela za pisalno mizo.«

    Spodaj v Dnevniku je komentar tega teksta, da moremo domnevati, da je duhovnik M. Sopočko razmišljal o zadevah širjenja češčenja Božjega usmiljenja, o ustanovitvi praznika Božjega usmiljenja in o zasnovi nove skupnosti. Čez dva dni je sv. Favstina prejela pismo od M. Sopočka in ob tem zapisala v D (763): »Danes sem prejela pismo duhovnika Sopočka. Iz pisma sem spoznala, da vso zadevo vodi Bog sam, in kakor jo je Gospod začel, tako jo bo Gospod tudi vodil; čim večje težave vidim, tem bolj sem mirna. O, če bi v tej zadevi ne bilo velike Božje slave in koristi za mnoge duše, bi satan toliko ne nasprotoval, toda on zaznava, kaj bo s tem izgubil. Zdaj sem spoznala, da satan najbolj sovraži usmiljenje, to je zanj največje trpljenje, vendar Gospodova beseda ne premine, Božja govorica je živa. Težave ne bodo uničile Božjih del, temveč jih bodo razodele, da so Božja …«

    Ko je nekaj v Božjem skladju, se vse prepleta in deluje, nikjer nič ne zastane, če pa že, je to le navidezno. Tisti, ki želijo služiti, iščejo, poizvedujejo, trkajo in se jim odpira, Duh jim prinaša odgovore in Gospod lahko sodeluje. Gospod vedno da priložnost!

    Boleče pa je videti neko okostenelo vehemenco, izvirajočo iz položaja in se nič Živega takih posameznikov ne dotakne. Pretres deluje zdravilno, da pore Življenju odpre. Pišem iz lastnih izkušenj.

    Ooo, ko zagledam zgornji komentar – sem pomislila, da se v polžjo hišico umaknjeni vračajo navdahnjeni, pa so le rožiček ven pomolili.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, edina opora Ste. V priklonu pred Vami, lidija.


    OdgovoriIzbriši
  5. Spet je predolgo; prvi del:

    Ja, Gospod NENEHNO ponuja priložnosti, da oseba lahko začne s Služenjem. A 99,999% ljudi to zavrne oz. z nekim izgovorom odloži. To je treba razumeti, lidija, saj vendar veš, kako strahotno močna in skušnjavna je Gospodova materialna energija, zaradi tega imenovana: čarovnica.

    Ti sploh ne veš lidija, da nisi več običajen človek. Ne da bi vedela, si postala drugo bitje, za katerega zgoraj linkano berilo pravi, da je NADLEŽEN, KER JE DRUGAČEN OD DRUGIH, IN JE POSEBNIH POTOV. Midva sva zdaj takšna za ljudi:

    https://www.youtube.com/watch?time_continue=116&v=xZPDhPeQnRY

    Zanimivo, da se znanstveniki zdaj čudijo tem ptičjim-ljudem, katerih mumije odkrivajo, ki imajo v maternici 3 jajca, pa kovinske vsadke v okostjih, jaz pa sem že doolgo nazaj bral zgodbe šamanov iz Afrike, in ena od njih je povedala, da je poznala in srečevala "naše brate", ki so imeli po tri velike prste. Na skalah Peruja lahko vidiš stare risbe triprstih bitij, ki imajo dlani v obliki križa narisane, kot je to v pravoslavju, kjer se vsak krak križa deli še na tri. Živeli so tudi v času Jezusa. No, in take čudne pojave smo Jezusovi bhakte za svet :)))

    Zato ne moremo pričakovati, da bo kdo komentiral tukaj kot ti, saj je temu treba posvetiti svoje življenje, kot sv. Lidija.

    Tudi pri Cerkvi te metamofoze (metanoie) še ni. Ima me, da bi napisal še en tekst o notranji psihologiji skupine in še o čem, da bi morda kleriki malo bolje razumeli lastne ovire, ki jim onemogočajo Živeti, in biti TUKAJ in ZDAJ. Kajti tako kot so zdaj, je eno samo trpljenje. Malo lagodja, in veliko megle v prsih.

    Zgoraj si citirala sv. sestro Favstinko, a da bo Bog vse vodil sam, je slabo razumljeno: vodi že Bog, izvajalci pa moramo biti tudi mi. Ona, pa sv. Sopočko, pa potem sv. Janez Pavel II., oni so trpeli, da je Cerkev Gospodovo Usmiljenje in sliko Jezusa sploh sprejela in jo celo institucionalizirala v praznik in še kaj.

    Vsakdo mora najti popolnega sebe v Služenju Gospodu; kot pravi sv. Favstina v D 1242:

    "O Jezus, vsak tvoj svetnik odseva eno Tvojo krepost, in jaz želim odsevati Tvoje sočutno in Usmiljenja polno Srce ter ga slaviti."

    Ti si učenka sv. Lidije, jaz pa tistih svetih, ki so pisali o Znanosti Ljubezni do Gospoda. O implementaciji Prve Božje zapovedi o Ljubezni do Boga. Koliko je še za povedati, a kristjan še ni pripravljen! Vsak bralec tukaj pa mora najti sebe pri Bogu, sicer mu bo šlo življenje v hipu mimo, v iluzijah in strasteh, in na koncu bo veliiiko OBŽALOVANJE. Najti mora SVOJ BOŽJI POKLIC. Ta je popolnoma specifičen in enkraten in poseben. In ima veliko moč, ni le iti k maši in malo popevati.

    OdgovoriIzbriši
  6. Drugi del:

    Obžalovanja sem že kar nekaj videl pri umirajočih, zato našim škofom in Cerkvi ne privoščim tega popolnega poraza, ki ga doživiš, kot je učil moj učitelj na Vzhodu:

    ČE NE DAŠ VSEGA OD SEBE, VSAK HIP, ČE NE DELUJEŠ Z VSEM SRCEM, DUŠO IN TELESOM.

    Ko dodamo še Ljubezen do Gospoda, imamo uresničeno Prvo in edino prvo in največjo Božjo zapoved. Druga, o ljubezni do ljudi, je le njena senca. Senca je vedno ob izvoru sence, a brez Luči tudi sence ni. Tako je tudi domnevna 'ljubezen' med kleriki in do naroda le prazna slama oziroma neka preračunljivost, če duhovščina pred tem ni v Ljubezni z Gospodom, ki je Kristus. Brez tega je vse samo ena čoporativa, od katere narod nima nič odrešilnega, le nekaj makaronov in olja in konzerv in starih oblek na Karitasu, pa veliiiiiiko stroškov. Ja, čas je drugačen in Cerkev mu ni sposobna slediti: KDO KOGA POTREBUJE? To bomo razčistili v morda naslednjem zapisu.

    Najbrž je te stvari čutil g. kardinal Rode, ko jim je po Sv. Duhu dal napotek tam v Vatikanu, pa so se kot z oljem naoljene jegulje lepo izvili iz ukaza? Kaj bo stari zoprnež govoril? Kar s sladkarijami bomo vse uredili?

    Jaz pa mislim, da bi bilo dobro starcu malo bolje prisluhniti.

    Pa lep pozdrav tebi lidija in Cerkvi in bralcem. Kdo pa je ta beda od jone, da mora te svari tukaj pisariti? Neuk in bebast, leta prihajajo, v narodu pa je toooliko šolanih ljudi, ljudstvo jih je redilo na teologijah in semeniščih in po cerkvah in knjižnicah, pa nobene Žive Besede ne slišim, čeprav včasih tako napenjam ušesa, da mi skoraj bobenčki popokajo. In če je le ena Živa Beseda izgovorjena z bhaktijem do Gospoda v glasu in srcu, se mi skoraj zmeša, cvilim in jokam od sreče, ker mi glasu zmanjka, in nisem več daleč od sestre Favstinke, ki je kar v nezavest padala ob omembi Gospoda.

    No, zeloooo sem še daleč, malo me je zaneslo, slugo ničvrednega - ona pa je večna Ženinova Nevesta, Njegova večna spremljevalka in je bila brezgrešna tudi na Zemlji. Kaj pa ste Vi?

    OdgovoriIzbriši
  7. Odlično! Jona, točno to, besede po Gospodu: "Vsak bralec tukaj mora najti SVOJ BOŽJI POKLIC. Ta je popolnoma specifičen in enkraten in poseben. In ima veliko moč, ni le iti k maši in malo popevati."

    Koliko enega napora in s strastjo vlagajo ljudje v minljive zadeve, v nekaj, kar bo ob uri njihovega prehoda popolnoma brezve … in držijo se tega kot klop gobarja, to vidim vsak dan. Ujetost, ko čarovnica drži mrežo nad ljudmi, je strašljiva, nedoumljiva. Le po Milosti tistega, ki Ljubi Gospoda, lahko začneš racati po Poti. Drugače se živi v iluziji, ne da bi to sploh vedel. In to je nekaterim težko dopovedati, ker nikdar niso kukali čez drugo stran koprene ali se nahajali preko nje, pa potem spet nazaj k čarovnici … da bi zaznali RAZLIKO.

    To pa prosim pojasni, o notranji psihologiji skupine, kje imajo še naši duhovni potencial in se vržejo v Delo za Gospoda in tako pomagajo ljudem iz te demonske močvare. Da jim bo čas prehoda v uteho in miren. Solze oblijejo, ko mislim na srečo to, da se človek samega sebe znebi in samo še za Milega Jezusa živi.

    V Družini št. 12 je bil v rubriki Kristjani v javnosti sestavek z naslovom Slovenija 2018, kam? Povzeli so dogajanje prvega odmevnejšega srečanja desnih v Celju. 7. marca. Lepo, poudarili so skupne točke desnih ZDRUŽENIH prvakov in izpostavili družino.
    Na koncu članka pa glavno vprašanje – kako VZDRAMITI NEVOLIVCE?

    Oprostite mi za mogoče malo grobe besede, a če naši glavni duhovni kardinala Rodeta ne poslušajo, sami jasno in glasno ne podprejo ZDRUŽENE DESNICE, družine kot najboljšega Primčevega programa – ni za pričakovati zimske budnice uspešne.

    Kako bo uspavani sanjajoče budil? NEMOGOČE. Tako pa se samo ogledujejo in smehljajoče govorijo, da ne vzburkajo vode kot na kakšnih čudnih službenih sestankih, tistih, polne tišine, ki jo lahko v zraku režeš.

    Zato pa se sveta Favstina opira le še na Boga, na koga pa se bo lahko slovensko ljudstvo oprlo? Neodgovorno jih je odsloviti samo s košem lepih besed.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, priložnost dajete. Srca duš nas bednih medite, ko v priklonu se Vam prepustimo, lidija.


    OdgovoriIzbriši
  8. Prvi del:

    Prav poveš, utemeljeno. Vsi okoli Cerkve in 'kao' demokrati govorijo te dni, da je treba skupaj stopiti in voliti - več pa ne povedo. Malo sem preštudiral psihologijo tistih katolikov, ki so sicer za demokracijo, nočejo pa podpreti programa za mlade družine po Primcu/Kanglerju in zdaj tudi SDS in celo nekaj NSi:

    Zavistni so. Zavistni so, večina katoličanov je zavistnih, enako kot pravoslavcev, protestantov, muslimanov, levičarjev in nevernih. ZAVIST,ZAVIST,ZAVIST,ZAVIST,ZAVIST,ZAVIST,ZAVIST!

    Če imajo ženo, starejšo od 29 let, jih več ne zanima Primčev program, četudi imajo otroke že najstnike, in bo kmalu za njih ta program aktualen. Jamrajo za usodo svojih otrok, a ni jim mar za svoje otroke, ampak ZASE. To je ta UM, posvetni um, pa naj je komunistov, vernikov ali teologov.

    Japonci pravijo: za bedaka ni zdravila.

    KAKO VZDRAMITI NEVOLILCE? si napisala njihovo muko: Če bi le en škof imel tisto spodaj, bi stopil naprej in 30x povedal, da bo volil ZD+, ker je NAJBOLJŠA ZA PRIHODNOST SLOVENIJE. In vse bi bili vzdramljeno, vsa Slovenija, vsi verniki bi SLIŠALI,

    in ko bi levaki popadli tega škofa in ga začeli trančirati, bi se verni imunski sistem končno zbudil.

    BREZ KRVI NI DARITVE. To je Kristusov Evangelij. Nobena občina ne popravi kakšne 'črne točke' na cesti, dokler vsaj en človek tam ne umre. In tega se naši škofje zeloooooooo bojijo: izgubiti kakšno osebno lagodje. V Vatikanu so se imeli fletno, čisto so bili blaženi, ker jih tam nihče ni kregal (kar je zeloooo slabo in znamenje slabega očeta).

    Poglejte v Vietnam leta 1963. Tam je katoliški predsednik začel skrajno grdo kampanijo in politiko proti budistom, vso državo je na silo katoliziral. Vladal je nekak katoliški fašizem. Zato so se budisti zelo pritoževali, moledovali in molili in argumentirali. Zaman - katoliška klika jih je tlačila na vse pretege. Potem pa je na sceno stopil čaščen svetniški budistični duhovnik in voditelj, Thoich Quang Duc, in javno izvedel samosežig. To pa je pretreslo svet in ZDA, da so pritisnili na katoliškega tirana, kateri je bil nekaj mesecev zatem že pokojni. Budistom, ki so bili tam v večini že stoletja, pa je povrnilo versko svobodo in pravice.

    To se sklada tudi s svetništvom: vsi naši svetniki govorijo, da samo trpljenje plačuje določene dolgove. Ni se potrebno ravno sežigati, četudi je veliko največjih svetnikov Cerkve delalo prikrit samomor, da so šli čimprej Domov, tudi sv. Favstina K. Celo sv. Frančišek si je zelo želel prikritega samomora, zato je odšel v Arabijo izzivat nekega sultana, a ta ni bil tako neumen, da pade na finto in naredi mučenika, zato je Frančiška lepo sprejel, potrpežljivo poslušal in ga celo obdaroval. Je pa Frančišek kasneje doma izvršil podobo stvar nad seboj, ko je videl, kako razvajen in ne-srčen je kler, in umrl je razmeroma mlad.

    Kako bo lagoden škof lahko kaj naredil za narod? Ves oblazinjen s prijatelji in strežniki? To ni mogoče.

    OdgovoriIzbriši
  9. Drugi del:

    Svet je pretresla smrt Thoich Quang Duc-a, ker je umrl brez giba in brez glasu, v položaju meditacije je zgorel. S tem svojim asketskim samo-trpljenjem je odplačal slabo karmo budistov v svoji deželi, in Gospod jim je že v nekaj dneh namenil veliko SPREMEMBO.

    Pri nas pa je že 100 let katoliška revščina, ker je Cerkev nekak vaški trgovček, ki sicer obdrži trgovino skozi desetletja, a je vedno le trgovina z kruhom, oljem in starimi oblekami. Kje je kdo, ki bi zmogel to preseči, z Božjo Močjo in samožrtvovanjem, in spremeniti bolani trend naše dežele?

    Video o duhovnikovem trpljenju za narod:

    https://www.youtube.com/watch?v=Mo_iV7kOGe4

    Nauk o Ljubezni do Gospoda zavrača takšna žrtvovanja, a jih velike duše vseeno kdaj izvedejo, četudi gre za posvetne cilje, saj se zavedajo, da tudi posvetne, politične rabote vplivajo na zorenje duš za nebesa. Vietnamski pro-katoliški pritisk na budiste jim je npr. prepovedal mnoge njihove aktivnosti in svoboščine, na koncu pa celo njihove simbole, zastavo. Enako se danes dogaja nam, v neki prefinjenejši obliki. Brez lastne 'krvi', v duhovnem smislu, ne bo nobene spremembe še dolgo časa, s tem pa bo izumrla še zadnja zdrava kal našega naroda. Tega se Slovenska katoliška Cerkev morda zaveda, ni pa pripravljena na darovanje, in ga dostojanstveno prenesti:

    https://terebess.hu/zen/mesterek/QuangDuc.html

    Fotografija, ki ni pretresla le Vietnama, ampak ves svet.

    OdgovoriIzbriši
  10. Kristjane, ki bodo zaradi neke zvitoreposti protestirali proti smosežigu visokega duhovnika za blagor ljudi, bi morda spomnili na samožrtvovanje Gospoda Jezusa Kristusa, ki je vedel, kaj Ga čaka, in je odšel proti križu, četudi tega učenci niso zmogli odobravati. Rekel pa je tudi tole, Marko 10,45:

    "Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi Mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge."

    In v Janez 15,13:

    "Nihče nima večje Ljubezni, kakor je ta, da daruje svoje življenje za svoje prijatelje."

    OdgovoriIzbriši
  11. Če si niste filma v linku podrobneje ogledali: vidite lahko, da so tudi policisti, predstavniki manjšinske zatiralske katoliške vlade spoštljivo sodelovali, skrbeli za gledalce in na koncu skupaj z menihi z glavo na asfaltu v najglobljem priklonu počastili njihovega Jezusa Kristusa.

    Ja, budistični duhovnik Thich Quang Duc je kristjanom pokazal živega Kristusa. Posledice so bile hitre in dramatične.

    OdgovoriIzbriši
  12. Globok priklon pred svetniškim menihom, pretreslo me je do solz. Dokaz, da je v vseh ljudeh Nadduša, živi Kristus, ne glede na vero.

    Služenje je darovanje svojega življenja.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, v priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši


11.9.2018: Blog in komentiranje sta zaprta. Vesel študij!

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.