- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

petek, 30. marec 2018


57. Na Veliki petek: papež za ateiste
Kar je dobro za ateiste, je smrtonosen strup za resnične iskalce

Mati Marija: ''Kaj Mu spet delaš, 'vernik'?''

30.3.2018, Veliki petek

Danes je Veliki petek, žalostni dan. Morali bi biti tiho in premišljevati o Jezusovem trpljenju. A ravno danes je odjeknila novica, o novi papeževi teološki domislici, ki si jo lahko preberete tukaj; levičarski novičarji so njegovo izjavo takoj dodobra izkoristili:


Ko je papež pred leti v težave spravljal celo klerike, dobre poznavalce Nauka, sem ga vedno branil, da je on reinkarnacija PAPEŽA ZA ATEISTE. O tem sem kar nekaj že napisal. Bistvo je v tem, da Gospod dovoli določene pojavitve visokih duhovnikov, ki jih celo sam pošilja,

katerih naloga je sprevračati Nauk do neke mere,
da bi se lažje približali popolnim ateistom,
v današnjem času pa tudi 'krščenim ateistom'.

Takšna je tokratna inkarnacija rimskega papeža. Nedolgo nazaj je omenil željo za spremembo Očenaša, tisti del, ki govori o skušnjavi, kar bi bil popoln teološki kolaps in neznanje, a bi bilo nemara primerno za ateiste. Namreč, že Šakjamuni Buda, pa Šankar-ačarja sta bila poslana, da sta na svetu naredila popoln nered in razvrat v originalnem Nauku, ki se glasi:

- Bog je Oseba,
- je Najvišji,
- mi smo ustvarjeni po Njem, a mi nismo Bog,
- ker On je Ogenj, mi pa Njegove iskrice, večne duše;
- imamo enako originalno duhovno naravo kot On, a RAZLIKA je kvantiteti.  

Ateizem pa lažje sprejme kak začetni del Nauka, če se reče, da je Bog le neka breosebna energija, Luč, in da je ta Luč enaka v vseh nas, tudi v materialnem svetu. Torej je tudi Bog (če sploh obstaja), ko pride v materialni svet, enak nam. To so seveda velike zablode in herezije, o katerih lahko napišemo celo knjigo.

V najnovejši izjavi papeža Frančiška, ki je dober človek za ateiste, ni pa Gospodov svetnik, lahko vidimo dve problematični zadevi:

1. Ne zanika pekla, kot zavaja naslov, a govori, da takega pekla, ki bi trajal večno, ni. To je res, kajti pekel bo le do konca sveta, ko pa bodo materialna vesolja uničena, kam pa bodo šle vse grešne duše, če ne nazaj h Gospodu, saj jim bo zmanjkalo 'tal pod nogami', opore, zato jim bo preostala le še vrnitev Domov. Kajti Gospod je Ljubezen.

Problem pa je, če je papež v originalni izjavi morda res dejal, da pekel ne obstaja. To namreč trdijo nekateri sprevrženi teologi. Glede tega je Gospod poslal Svojo največjo svetnico, Favstino Kowalsko, direkt v pekel, da nam je lahko sporočila tole; Dnevnik 741:

Danes me je angel vodil v brezna pekla. To je kraj velike kazni. Njegovo področje je strašno veliko. Vrste muk, ki sem jih videla, so: prva muka, ki spada k peklu, je izguba Boga; druga – neprestani očitki vesti; tretja – ta usoda se ne bo nikoli spremenila; četrta muka – ogenj, ki bo prešinjal dušo, a je ne bo uničil; to je strašna muka, to je čisto duhovni ogenj razvnet zaradi Božje jeze; peta muka – stalna tema, strašno zadušljiv vonj; čeprav je tema, se satani in pogubljene duše med seboj vidijo in vidijo vse zlo drugih in svoje; šesta muka – neprestana satanova družba; sedma muka – strašen obup, sovraštvo do Boga, zmerjanje, preklinjanje, bogokletje. To so muke, ki jih skupaj trpijo vsi pogubljeni, toda muk še ni konec. Obstajajo še posebne muke za duše, muke čutov: kakor je kakšna duša grešila, tako je mučena na strašen in nepopisen način. Tam so grozne podzemeljske jame in brezna mučenja, kjer se eno trpljenje razlikuje od drugega. Umrla bi ob pogledu na to strašno trpljenje, če bi me ne podpirala Božja vsemogočnost. Grešnik naj ve, s katerim čutom greši, s tistim bo kaznovan vso večnost. O tem pišem po Božjem naročilu, da bi se nobena oseba ne izgovarjala, da ni pekla, ali s tem, da tam nihče ni bil in ne ve, kako je tam.

Jaz, sestra Favstina, sem po Božjem naročilu bila v peklenskih breznih, zato da bi ljudem povedala in pričala, da pekel je. O tem zdaj ne smem govoriti; imam Božje naročilo, naj to zapustim v pisni obliki. Satani so me zelo sovražili, toda po Božjem naročilu so me morali ubogati. To, kar sem napisala, je medla senca stvari, ki sem jih videla. Eno sem opazila: da je tam največ duš, ki niso verjele, da pekel obstaja. Ko sem prišla k sebi, si nisem mogla opomoči od groze, kako strašno tam duše trpijo. Prav zato še bolj goreče molim za spreobrnjenje grešnikov, neprestano nanje kličem Božje Usmiljenje. O moj Jezus, raje bi do konca sveta trpela najhujše muke, kot da bi Tebe z najmanjšim grehom žalila.

Ne pozabimo, da je bil glavni postulator za svetost svete Favstine tisti papež, ki je vedno s seboj pod roko nosil njen Dnevnik: sveti papež Pavel II, ki je dejal tudi:

Kdor ne veruje v obstoj pekla, ne veruje v Kristusa.

Saj res: zakaj pa bi Jezus Gospod sicer trpel na križu, na ta današnji strašni dan, če pekla ne bi bilo?? Pekel je v dušah mnogih, ki so še v telesih na Zemlji, kot so nebesa v mnogih – končni pekel pa je še milijardokrat strašnejši.

Da duše izginejo?

2. Druga izjava dobrega človeka papeža Frančiška pa je bila, če je to res, da nespokorjene duše 'izginejo'. To pa že trdi

monizem/impersonalizem/voidizem (= mayavada hinduizem/budizem).

Duša je večna, to ve vsak kristjan in Gospodov bhakta, papež pa govori o tem, da se duše RAZBLINIJO? V nič? V Luč? Dobrodošli v otroških variantah duhovnosti za ateiste, a resnično, resnično povem vam:

KDOR OD KRŠČENIH BO POSLUŠAL TAKE BESEDE IN JIM VERJEL, BO PADEL V SAMO DNO PEKLA.

Kajti to so besede za mamljenje nevernih in zmedenih k Nauku, če pa jih posluša Jezusov vernik, ali kdorkoli, ki veruje v Boga-Osebo, so smrtonosno nevarne zanj. To niso moje besede, to so besede Boga Očeta in Sina in naših svetih patriarhov.

Vernik bi še največ storil zase, če si na take nebuloze zatisne ušesa in govorca nikoli več ne pogleda v obraz ali sliko. Enako naj stori z vsemi, ki tak 'nauk' pridigajo krščenim dušam. Naj jih ne gleda, ne posluša in ne podpira. Naj se ne druži z njimi. To je tudi Evangelij Apostolskih del. 

O vsem tem bi lahko - in če bo potrebno, bomo - napisali ogromno. Za danes pa bom končal z lastno izkušnjo današnjega jutra.

Prišli so, a niso bili razblinjeni

Nikakor nisem mislil tega kdajkoli napisati, a zaradi zgornje novice bom, da okrepim PRAVO VERO tistim med vami, ki niste več ateisti, a ste še morda malo zmedeni, in bi vas lahko dobri papež pahnil v hudo duhovno nesrečo. Takole je bilo, in naj me Gospod najstrožje kaznuje, če si bom karkoli izmislil:

Ko sem se danes zjutraj še zbujal, bil sem v pol-snu, sem sanjal, da se je pred našo hišico zbrala množica čudnih bitij: v krpah, kot kakšni zombiji so bili, vsi skoraj enaki. S čudnim, tulečim, žalostnim in prosečim glasom so tulili, naj jih blagoslovim. Šele takrat sem se ovedel, da je danes jutro Žalostnega petka, in da so najbrž prišli prosit Milosti v imenu Jezusovega trpljenja na križu.

Ko se to včasih dogaja, molim zanje kaki dve uri, danes pa sem za navodilo poklical Gospoda. A je kar zraven prišel, žal pa so se vse žalostne kreature takoj razpršile po okolici, vsaka v svoj zaklon. Klical sem jim: ''Pridite pred dobrega Gospoda, samo priklonite se pred Njegovimi stopali, zaupajte Mu, in še to uro boste rešeni za večno!'' Nič, samo žalostno tuljenje v odgovor. Gospod je stal in se prijazno smehljal, čakal. Potem pa le pride ENA uboga duša, in Gospod jo takoj odvede v Nebo. In pride nazaj. Nikogar drugega ni, skriti so po luknjah vsenaokoli. Jezusa Gospoda prosim, če bi jih blagoslovil. Dvignil je mojo roko, in jih blagoslovil. Kreaturam je malo odleglo, in počasi so odšle.

Zelo sem bil prizadet. Sem storil kaj narobe? Gospod, kdo so bile te trpeče duše? Dejal je: ''Morilci otrok.'' O Bog, o sveti Božji križ; se je tako težko vreči pred Gospodove noge? Zmolil sem blagoslove za vse duše, ki bodo na današnji dan častile Jezusovo Kalvarijo Velikega petka. Ostali pa imajo 'fraj', po lastni izbiri.

Tega ne bi pisal, če ne bi naletel na tole strašno papeževo izjavo:

Duše tistih ljudi, ki se ne pokesajo in jim torej ni mogoče odpustiti, pa izginejo.

Žal je to popolna zabloda. Niso se pokesali do konca, A NISO IZGINILI. Če jih ne vidiš, pa da izginejo? A v duhovnem videnju so še vedno tu. Nobena duša ne more kar izginiti, ker je večna Gospodova iskra in služabnica. Duše ni mogoče ubiti, izničiti, sežgati, izjedkati, razpustiti …

Zato inteligentne kristjane-katolike prosim, naj odpustijo svojemu papežu, in ga ne sodijo preostro, kajti to je papež za krščene ateiste; če pa ga bodo jemali resno iskalci Kristusa, bodo v Nauk in Cerkev prinesli pravi razkol, podoben Lutrovemu in Šankarjevemu, tudi Budovemu, sebe pa spremenili v do konca sveta trpeče kreature. Ker, kdor sliši popoln Nauk, potem pa se odloči za zgrešena učenja, je NAJNIŽJI OD VSEH GREŠNIKOV. To je Učenje svetih očetov.

Seveda pa lahko vsakdo stori kot sam želi, in Gospod mu bo storil, da se mu bo godilo po njegovi veri. Npr. če se papež Frančišek ne bo skesal svojih zmot, in bo zaradi tega več duš zgrešilo nebesa, kot pa ateistov prišlo k Jezusu, se bo tudi njemu godilo po njegovi veri, in 'razblinjen' bo. Vemo pa, da je ta 'razblinitev' le ZAČASNA, in da se potem duša zaradi čutnih želja ponovno vrne v čutni svet in trpi ter blodi še naprej.

Popolni Nauk Gospodovih svetih čistih bhakt in krščanskih svetnikov namreč uči, da se duša ne more izničiti, razbliniti, izginiti. To je le 'aspirin' za neumne ateiste, ki bi se radi izognili posledicam svojih grehov. Vendar to NI MOŽNO, je le iluzija. Ko takšno iluzijo pridiga celo katoliški papež, lahko spoznamo, kako zelo je Gospod Usmiljen do grešnih duš, zato jim pošilja vse sorte začasnih pomirjeval. 

Odločitev

Kristjani, odločiti se boste morali, ali boste verjeli popačenim posvetnim teologijam ali svetnikom, ki so pravzaprav Gospod? In bralci tega bloga: boste verjeli tukaj pisani Besedi, ali tistim klerikom in celo papežem, ki govorijo stvari, ki niso čisti Nauk, so pa morda MALO primerne za popolnoma zmedene neverne duše? Vam je sploh kaj mar za Resnico? Ali boste obračali Učenje po svojih zamislih in po zamislih od Boga poslanih skruniteljev Nauka, katerih naloga je hudiče malo k Luči obrniti?

Ti dnevi so čas za premislek in dokončno odločitev. A povem vam: prava odločitev vam prinese vroč in sladek Mir v srce, dušo in telo, napačna odločitev pa vam prinese velike tesnobe in nemir, in rabili boste zdravnike in celo kakšno judovsko psihiatrinjo, da vas spravi spet malo skupaj, s posvetnim pogovorom in kemičnimi zdravili. Kot vemo, je škof Bergoglio, današnji dobri papež, potreboval prav to, in še danes omenja svoje sedanje nervoze. Naloga, ki jo ima pri Gospodu je namreč podobna tisti Juda Iškarjota: ta Juda je bil potreben, da je bila Jezusova zgodba in Naloga do konca izpolnjena, ta papež pa skuša prikazati Gospodovo veliko Usmiljenje, četudi gre vse skupaj čez mero dobrega okusa. Zato je takšnim dušam pravzaprav zelooo težko. Si res želite in ste poklicani za to vlogo? Da praktično nevernim razglašate heretične variante Nauka?

Kdor je po srečni usodi prišel do naših blogov in Gospodovih šepetanj, naj bo pameten, in se z vso silo, kot da mu gorijo lasje, vrže pred Gospodove noge, ter se Mu popolnoma preda. Potem pa naj dela, kot so delali Njegovi veliki svetniki. Izbere naj enega med Njimi, ki mu je NAAAAJBOOOOLJ pri srcu, in sledi njegovi karizmi. To pa bodo nebesa že na Zemlji, kljub križu.    Amen. 

Ps: iskreni iskalci naj se raje še enkrat lotijo tega našega zapisa, kaj počnemo križanemu Jezusu: Materin pogled, 

KLIKNI

In obvezno si poglejte kratek video-pesem Gospodove kalvarije. Kdor bo jokal, mu je vse odpuščeno, ker Ljubi. Ne bo mu treba začasno izginiti, se razbliniti, v namišljenem begu pred težo svojih grehov. 

Aleluja, četudi je Veliki petek, aleluja!






6 komentarjev:

  1. Aleluja!!! Danes, v petek, 30.3.18, ne pozabite ob 20h na 2. programu TVLj gledati dokumentarec o našem nadškofu Antonu Vovku, svetemu! Glas pa mu je posodil, prošt, ki je 40 let služboval v mestu, kjer so škofa mučili in zažgali.

    Upam, da bo to oreng dokumentarec, me pa muči, da so vedno le enourni. Ampak OK; kolikor oni ŠPARAJO PRI SVETNIKIH, toliko jim bo prišparanega nebeškega sladila tam v mraku vic pred svetimi Vrati.

    Zdaj pa najbrž sledi Gibsonov Kristusov pasijon. In ne pozabimo, da Gibson ZDAJLE snema film vseh filmov vseh časov: o Gospodovem Vstajenju. Le da protestanti ne bodo več tako zelo srečni, kot pri Pasijonu, ker tam se je držal Pisma kot klop kože, zdaj pa bo zaoral v čas med križanjem in Vstajenjem. Al' se bodo razni butci spet kregali,

    VELIKI GREŠNIK MEL GIBSON PA BO PREJEL BREZPLAČNO VSTOPNICO V NEBESA PO LASTNI ČASOVNI IZBIRI.

    Kajti Gospod po naporu in delih sodi, ne po jeziku.

    OdgovoriIzbriši
  2. Jona, hvala ti za zapise, ki spominjanje zbude, na Veliki petek in soboto se tudi vernikom in ostalim še posebej odpirajo oči. Da pekla ni, da se duše razblinijo … s tem se slepijo zavedene duše, včasih nastrojene proti Cerkvi in proti tistim, ki so Jezusa sprejeli za svojega Rešenika.

    Da ni tako? Spomnim se nekega pogovora s starejšo gospo, razgledano v posvetnem duhu in tudi dokaj uspešno na svojem področju delovanja, Bog pa je zanjo neka meglica, nek žarek, tako je nekoč omenila svojo predstavo o Njem. No, tokrat smo se pogovarjale o usodi duš in kaj je pomembno, ko se vzgaja zanamce. Povedala sem ji, da smo mi duše, ne telesa in da duše gredo v različne svetove po smrti, odvisno, kako so živele in v kakšnem stanju duha so bile, ko so umirale. To so lahko tudi peklenski svetovi. In ko je slišala za peklenske svetove, je take oči dobila, ko zaboden vol. Zaprepadeno me je vprašala: »Ti to ljudem in mladim govoriš?«

    Odvrnila sem: »Kaj ti pomaga fino življenje, dobri avtomobili, zaslužkarske službe, dopusti in zabave, ko bo čas za naš odhod iz tega sveta, bo to vse nepomembno.« Nadaljevala sem s spoznanji iz tega bloga: »Lahko ima nekdo hobije, je npr. dober vinogradnik, en se ukvarja s konjerejo, drug je odličen mojster obrtnik, vsak si izbira in razvija te svoje talente in danosti. Z vidika razvoja naših duš pa to ne prinaša nekih premikov, če to ni v službi Gospodu. Čaka nas sito, kaj smo naredili za Gospoda. In kam bodo naše duše šle, četudi ne verjamemo v peklenska stanja, v nebesa …, nas to ne obvaruje presejanja.« Pa še nekaj sem dodala: »Največ je, da ljudem poveš, kaj je Resnica, ker to ni stvar našega omejenega pogleda, ampak so spoznanja svetih ljudi.«

    Šokirana gospa je poslušala čedalje bolj stisnjenih ustnic, komentirala pa ni več. Bilo je nekaj tesnob po tem pogovoru, a v srce se ji je nekaj zapičilo, puščica, ki je ne bo več moč kar tako izruvati, tako sem čutila.

    Včeraj sem si popoldan tudi pogledala film Kristusov Pasijon, solze, smrk. Kako ne boš, človek, govoril in pričal za Jezusa, ko je On Življenje, ki ga v srcu zaznaš. Koliko enih stvari odpada in boj proti skušnjam sveta se nadaljuje, dobiš zagon, da se bojuješ z lastnimi šibkostmi - lenobi, površnosti in brezbrižnosti.

    Včeraj zvečer pa še ogled dok. filma o Gorečem škofu, kje so danes taki škofi na Slovenskem? Nihče si ni jasno upal podpreti in povedati svoje mnenje, da bo podprl ZD+ in jih volil, hvalijo pa ustanavljanje raznih inštitutov. Ja, kdo pa jih bo kasneje obiskoval, če niste pomagali svojemu narodu, ko je bil čas in priložnost?

    Slišali smo v dokumentarcu, da si šel k birmi, si bil že pričevalec. To je terjalo pogum, skrivali so pred lastnim očetom, da si bil birman. Sveti Vovk pa se zgleda še nekaj časa ne bo zgodil Slovencem, po tej zaverovanosti vase in neodzivnosti na priložnosti dane po Gospodu.

    Jona, kot ti je Gospod povedal in je v prvem blogu pod naslovom – Gospodova končna poslanica za Novi čas, tale stavek odzvanja v ušesih: »Zadnja prenova Cerkve je v Ljubezni do Mene: en človek in Jaz; vsak posebej in Jaz.«

    Hvaljen Jezus in Njegovi, Ljubezen ni v masovnosti, semena ena po ena kale. V priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  3. Madonca kaj lidija, odličen komentar, hvala lepa! Vidi se navdih Velikega petka, vsakdanjega učenja in razumevanja jedra Nauka. Upam, da je med bralci še kaj takih, kot ti.

    Tudi na tem koncu je bil tak program: film Pasijon in pa o škofu Vovku. Se srce poveže z Milostjo, da je kar sladko. Film o škofu mi je odprl nov vpogled v to, katero seme pravzaprav je ta bedni jona, spisun:

    Ko sem bil otrok, je oče ob vsaki priložnosti z avtom zavil v Vrbo, da smo obiskali Prešernovo hišo. In vedno nam je govoril tudi o nekem škofu Vovku. Kasneje je imel na svoji mizi eno debelo knjigo o njem. Vse ostalo se mi odpira šele sedaj: zibka, ki sem jo takrat tam gledal, je zibala tudi kasnejšega nadškofa, TA PA JE ZDAJ SVETNIK, IN PRAV ON JE UMIVAL NOGE MOJEMU SKRIVNOSTNEMU KRSTITELJU, ko je bil ta na bogoslovju; krstitelju, ki me je nepričakovano in skoraj skrivaj krstil, potem pa vse življenje skrbel, ali sploh kdo ve, da sem bil krščen? Ker pa je Skrbel, je Ljubezen prihajala nadme, čeprav sem živel kot potepuški pes nekaj desetletij, iščoč Nekaj. Ja, včeraj sem na filmu prvič videl mojega krstitelja, spodoben mož je, lepa duša, in Gospod ga ima zelo rad. Juhuhu!!

    In tako je ta revše od jonata dobil kar nekaj blagoslovov iz raznih koncev in Božjih linij, a vse je bilo bolj kot ne ZAMAN, dokler se sam ni odločil, da sprejme Nauk o Ljubezni do Boga. Zato predvidevam, da je tudi z drugimi tako: vse je zaman, če ne prestopiš neke črte, in se nehaš igračkati s tehnikami in domislicami, recimo s tisto, da 'nema ništa dragi Pišta': ni oči nosu, jezika, ne znanja ne neznanja niti njunega konca, ni smrti ne ljubezni ne dosežkov ... Ni mene, ni tebe, ni Boga, če pa že smo, smo vsi enaki, v Božji Luči-meglici in bomo spet razblinjeni, po papežu našem gospodu Frančesku in svetemu Budi.

    To je vse eno ...

    Videla si razliko med Gibsonovim FILMOM, in med našim dokumentarcem-risanko, dolgim le 50 minut. Ko sem o tem govoril z nekim možakom, je dejal. "Slabo prikazano, kaj vse bi lahko še povedali o svetniškem škofu; kaj vse je naredil za mlade, pa organiziral vajence v cerkvena združenja, kako je bil trden tam na Udbi - pa nič nisem razumel tistega stola, in zažganega drevesa ..."

    Ni kaj, brez ljubezni je to ta risanka. Edino izjave prič so bile odlične, vse ostalo pa je en velik površni zmazek. V nekaj desetletjih skupaj spraviti tako revščino, to je PRAVA PODOBA NAŠE UBORNE SLOVENSKE CERKVE. Revna v duhu, revna v pogumu, revna v izdelkih.

    Nisem režiser, a kaj bi celo ta jona naredil iz takega dokumentarca, če bi mu bil le en dober kamerman in par pomočnikov danih!

    Eh, Slovenska Cerkev je Cerkev nenehnih in zaporednih izgubljenih priložnosti. Ko pa se pojavijo karizmatiki, je bolje da se spokajo na Madagaskar ali v Kanado, sicer jih ta kisla megla vse obžre.

    Oprosti jim sveti nadškof, ker so namesto enega igralca zažgali kar staro hruško, ter na računalnik naredili kratke risanke, pa še te so bile negibne.

    Ah, kdo bi se ukvarjal s tem in njimi! Gibson je največji misijonar vseh časov, naši katoliški režiserji pa tega niso dojeli: da je vsak film lahko misijonarstvo, ne le en suhoparen povzetek. A za kaj takega potrebuješ

    LJUUUUUUBEEEEEZEEEN!

    Če imaš ljubezen, Bog pošlje vse ostalo, še posebej če je Ljubezen do Njegovega svetnika. Pa še svetnik ni, uradni, naš škof Vovk, še tega ne zmorejo skupaj spraviti.

    Le kdo je lahko srečen s polovičarstvom??????????????????????

    Kajti polovičarstvo pelje le v mračne vice, tam pa ni sreče.

    Kje ste norci, Gospodovi norci, ki ste sicer ob Cerkvi, a ko vas Božja norost zagrabi, niste več odvisni od nje cenzure in večnega rikverca? Kje je nori režiser, ki je Jezusov Bog-ta (bhakta), in je tako nor, da zmore s telefonom posneti 10x boljši in daljši film od te pol-risanke? Kajti kdor je nor, zmore vse, ker pri Gospodu je možno vse.

    Na koncu koncev pa nima veze:

    »Zadnja prenova Cerkve je v Ljubezni do Mene: en človek in Jaz; vsak posebej in Jaz.«

    Za otroke pa je treba nekaj potice in pirhov.

    Aleluja! Dežuje, meni pa srce poskakuje.

    OdgovoriIzbriši
  4. Znova in znova presune ta Ljubezen Gospoda, ki je stkana v ta blog. Ko je srce odprto, vse kar prebere v zapisih žari kot Gospodova reka Živosti.

    Ljubezen Jezusa pa je v Moči, da nas priteguje in kaže Pot. Včerajšnji dan in ti dnevi Velikonočja kar sami vabijo na grobove. Da nas opomnijo in nam mero dajo. Kdo smo? Kdo si ti? Ko človek s košarico potice, šunke, jajc na žegen hiti, dvomim, da se mu to v srcu porodi. Takrat le bolj želodcu se dobro zdi. Ne vem, naj mi bo prosim oproščeno, mogoče samo sama ne zmorem te povezave vzpostaviti v teh ritualih, ker sem butasta, neuka in grešna.

    Kot bi nikamor ne spadal, rešuje le srčna vez, ki gre skozi vse. Srčna vez s tistimi Njegovimi, ki so Bog-ta zaživeli. Samo ti nam po Milosti Gospoda žar Ljubezni darujejo, druge ni … Niso le odvrženi kamni, kresilni kamen Gospodov so.

    Kako resnično si povedal, jona, za takšna dela potrebuješ LJUBEZEN … Kjer ni Ljubezni, bo čas vse ovenel in samo ščepec Ljubezni v večnost bo živel.

    Hvaljen Vstali Jezus in Njegovi, ki Novico vseh novic v srca nam polože, da klije, obrodi, k Rešeniku Milemu se duša pomudi. V priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ja, včeraj sem naletel na del oddaje Ozare, govorila je slepa ženska, a je govorila po Božje. Bistvo:

    BREZ VELIKEGA PETKA NI VSTAJENJA.

    To je bistvo naših blogov, to pa presune, kot praviš. Kajti kjer je Ljubezen, je tudi smrt čista kot solza, a je smrt premagana, Ljubezen pa je večna, ne premine in ne ustavi je ne zid, ne grob.

    Tudi sam sem velik del življenja prebil na pokopališčih, na Vzhodu tudi ponoči, čeprav se govori, da neodrešene duše tam napadajo cagave. Tudi ta petek sem šel na pokopališče. Pokopališče je namreč znamenje Velikega petka, ki mu sledi Velika nedelja, ko je Gospod vstal in se razodel. A pazi: le tistim, ki so Ga Ljubili.

    Tako je še danes. In tudi mi moramo skozi Kalvarijo petka, da nam, kot si napisala enkrat lidija, teta smrt s koso odseka vse, kar nas ovira, da bi lahko Ljubili. Ljubili najprej seveda Gospoda, ki je Kristus, potem pa Njegove svetnike in svete. Šele potem pride na vrsto sočutje do vsega življa, skupaj z živino, ki jo danes jeste. Kot Jagnje-Kristus je bila darovana za vas, in vsaka žival ima dušo, ki je Očetova iskra Življenja. Zato se moramo zahvaljevati Bogu in soljudem in živalim in zemlji, da sploh živimo, a nevredni vse te pomoči, če nismo Jezusove večne bhakte.

    Nekdo je Božjo knjigo eni ženici na placu podaril, ganilo jo je, potem pa je na vsak način vrnila s potico, tisto, okroglo. In so jo doma pol odrezali in meni v paketku poslali. To je moj letošnji žegen, ker je od Boga in od srca, če pa bo še od kod kakšna drobtina prišla, bo samo višek.

    Zato ne žrite preveč danes, in ne jejte mesa tudi čez leto, kajti meso in hren spodbujata zemeljske sile, te pa greh. Post naj traja vse leto, in hvaljenje Gospoda vso večnost.

    Aleluja, Gospod je Živ, naj Ga bo na krožniku malo, da ga bo več v srcu. Lepo nedeljo tebi, tvojim, in vsem bralcem!

    OdgovoriIzbriši
  6. Jona to je bilo pa srca voščilo. Res je, kot si zadnjič omenil, dnevi praznikov in takrat se vse odene v Božjo Prisotnost, če je srce odprto. Kot kakšni radi rečejo, Gospod je v zraku. A Gospod je živ in je Oseba.

    So trenutki, ki so posebni zaradi intenzivnosti in povezanosti. Rada imam sveto Favstino in nje Ljubezen do Jezusa. In karkoli v zvezi z njo me razveseli v duhu. In še kakšnega svetega, ki je od srca. Zanimivo je, ko razmišljam, da ima Velikonočje celo več opraviti z obiskom grobov kot kakšen drug dan, saj se zgodi v intimi osebnega odnosa. Kadar je zadeva množična, se navkljub tej masovnosti nekaj porazgubi in prosim tebe, jona, če kaj več o tem pojasniš. Ker se mi zdi, da ljudje iščejo sprva nekaj v tej masovnosti, preboja pa ni.

    Danes je Velikonočni ponedeljek, dan spominjanja Jezusovega Prikazovanja učencem. Ljudje bodo obiskovali svoje sorodnike in dobro jedli, se skupaj poveselili, meni je to tuje, ker so njih misli in druženje popolnoma drugega namena. Oprostite mi dragi verni, obiskovanje sorodnikov preraščeno v pozunanjeno tradicijo, je dobro le za sočutje do njih. Deliti spomin na Vstalega Jezusa takrat je utvara, če Ga sam v srcu ne čutiš in ne žariš.

    Brskam po spominu za utemeljitev zgornjega in pojavijo se zapisi 1. bloga - Gospodova Beseda novemu verniku, novi Cerkvi in svetu. Poglejte link, presune, saj je na začetku tega zapisa podoba Usmiljenega Jezusa po sveti Favstini (http://jonah2-10.blogspot.si/2017/06/gospodova-koncnaposlanica-za-novi-cas.html):

    »Jaz nenehno dajem Ljubezen, a Odrešen je, ko Mi jo kdo vrne. Potem je to Prijateljstvo. Vrni jo Meni, kajti Jaz ti jo dajem.

    In boš 'žareči'; duša vsaka verna. Tega bo toliko, da bo za vse, ki jih boš videla.

    Tako se bo Moje Usmiljenje razdeljevalo – po Ljubezni do Mene. To je najvišje Usmiljenje. To je Milost, ki dušo takoj poveže z nebesi.«

    Milo se stori, ko preberem te Besede Gospoda. Veliko stvari preprosto ne doumem, nimam kapacitete za to. Izkušnja je, ko nekoga svetega iz nebes ljubiš, pa četudi za hip, je ta duša tukaj in zdaj. Kot strela pobliskne vez srca, objame te in to je bolj resnično kot karkoli drugega.

    Koga danes slišite govoriti o Ljubezni do Jezusa, do svetnikov in svetih? Tako redko je to, ker te besede ne zmoreš izustiti, če Ljubezni vsaj za trenutek nisi dal in (do)živel.

    Hvaljen Jezus in Njegovi. Je Božje Usmiljenje do ubornih nas duš, saj živelj sveta se v karmi kobaca. V priklonu pred Vami, lidija.


    OdgovoriIzbriši


11.9.2018: Blog in komentiranje sta zaprta. Vesel študij!

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.