- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

sreda, 9. maj 2018


67. Matematik je več vrst
Združeni desnici v blagodušje

Božja matematika: en križ + trije žeblji = odpuščanje.

9.5.2018, sreda.

Ja, matematik je več vrst in zrel človek naj bi se trudil obvladati vsaj tri osnovne:

1. zemeljska oz. birokratska matematika,
2. domiselna matematika,
3. Božja matematika.

Zemeljska matematika je zelo 'down to earth': ena in ena je dva; tri kure in en petelin; devet juncev in dve telici … Takšna je tudi birokratska izračunava oz. prisila, pa tudi policijska. OK, policaj si lahko domisli, da si šel skozi rdečo, a si šel skozi rumeno, ki je ravno takrat zasvetila, IN OPLEL SI, je.. ga. Ko pa se gre za matematiko, pa slikica na fotki radarja in številke okoli nje, povedo vse.

Nekoč sem bil na upravni enoti pri zagrenjeni koščeni ženščini. Nejevoljno je gledala mojo kupoprodajno pogodbo, ki sem jo kar sam napisal, češ zakaj mi je ni odvetnik. Bil sem tiho (to spada k birokratski matematiki in taktiki), zato jo je začela s svinčnikom brati. Vse je bilo v redu, ko pa je naletela na besedico 'vloga', je zahreščala, in besedo podčrtala: ''Ni vloga, gospod, vložek, vložek!'' In sem moral ponoviti vajo: šel sem domov, na PC popravil besedo v vložek, sprintal, šel nekaj km do pošte, poslal priporočeno in nekaj dni čakal, da je druga stran vrnila podpisan vložek. Potem pa spet k njej, ponižno, tiho (to spada k birokratski matematiki), in gospa si je ustnice od kofeta obrisala ter se zašpičila v vložek - in bila srečna. Ko sem se poslavljal je bilo skoraj ganljivo: ganjena je bila nad mojo ponižnostjo, jaz pa srečen, da je ne bom, upam, nikoli več videl. Ob zavrnitvi pa je kar pokalo po meni, a sem šel uredit njen klinčevi 'vložek'.

Tudi Jezus Gospod se strinja s tem pristopom, saj je država že od začetka sveta prisilni organ, ne pa mati (kdor misli, da mu bo mati, spada v domiselno matematiko). Marko 12,17:

Jezus pa jim je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« In zelo so se mu čudili. (Zakaj le??)

Domiselna matematika

Ta vrsta matematike je: 'kako koji mili moji'. Je 'vsemogočna' in vseobsežna. Naletel sem na nekaj enominutnih izobraževalnih filmčkov, da bo vsakomur jasna. Začnimo s prvim. Inštrukcije ne boste razumeli, ker je takšno matematiko zelo težko razumeti še komu drugemu, razen izvajalcu. Za Balkance pa je spodnji vic največji štos življenja, saj tovrstno matematiko obvladajo najbolje. Ko si ogledate, sledi razlaga:


Kot vidimo, starejši menih uči mlajšega 'domiselne matematike'. Ki pa ni brez repa in glave, kot je sprva videti. Takole gre:

Starejši vpraša: ''Imaš tri ribe: eno spustiš v jezero, eno v morje, ene pa nimaš. Koliko rib imaš?'' Mlajši se odloči, da ima dve ribi; eno v jezeru in eno v morju. V resnici pa nima nobene, ker so vse na svobodi. Učitelj ga zavrne: ''Jok, pet rib imaš: tiste tri, ki jih nimaš, in ti dve, za kateri praviš, da jih imaš. Torej imaš dve ribi.''

Seveda se heca, kajti tudi ti dve ribi sta iz kvote izginulih neobstoječih rib. RIB TOREJ NI, NOBENE, a se gresta, 'kao' da so. Za vsakega bo ena za kosilo, a žal bosta na koncu lačna, ker ta vrsta matematike samo zgleda vsemogočna, pa ni.

Ta matematika je zelo zabavna in domiselna, vendar ko se gre zares (recimo za volitve), je lahko prekleto samomorilska. Poglejmo si ta primer:


Zdaj si pa oglejmo, katero obnašanje morda ni najboljše, ko naletimo na birokrate, ki jih zanima le 'lulček-in-lulika'-matematika, na vse ostale pa so povsem imuni (prim. ''Vložek!''). Tole je izobraževalni video, kakšno obnašanje je zelo rizično, ko pridemo v državni urad, poln zelo črnogledih ljudi. Pa vendar, še celo avtomobil je pokleknil pred uradniki (morda ju je to na koncu rešilo?), a človeka v njem sta ostala to, kar po svoji naravi sta, kar pa je včasih lahko usodno:


In če se zaplete, ter moramo na višje sodišče, se je treba zavedati, da stvari lahko postanejo ZELO OSEBNE (kot smo slišali je g. Primc izzval g. sodnika na 'zakonski besedni dvoboj' pred vrati sodišča, kar pa se seveda ne bo zgodilo, saj sodnik obvlada samo eno matematiko. In dobro taktiko.). Potem stvar zgleda precej turobno:


Lahko pa postane osebno tudi izven sodišča. Namreč, če ne daš gola, ga dobiš, je športno pravilo, in enako je v politiki: če se desnica ni združila, se bo zdaj levica, da povozi nekoga, ki se je sam postavil na sredino ceste, in na tviterju celo izzval to odločitev. Delu 'desnice' to ustreza, ne zavedajoč se lastnega propada.  

Kaj pa Božja matematika?

Božja matematika: pet hlebov + dve ribi = 5000 obrokov,
pa še za njih žene in otroke. 

Ta matematika pa se vklopi takrat, ko damo najprej 'cesarju kar je cesarjevega', ko obvladamo birokratsko matematiko. Kajti sicer nas hudič ujame v svojo najosnovnejšo past, in nam začne piti življenjsko kri in možgane z nenehnimi prepiri z birokrati - le kako boš v takem stanju lahko služil Božji matematiki?

Božja matematika se ne ozira na sramoto. Ni ji mar očarati Bogu oddaljene. Mar ji je le eno: ODREŠEVANJE. Zato - kot smo že veliko pisali - Bog dela drugače s tistimi, ki Ga častijo in kličejo, kot z vsemi drugimi. Namreč, svojim dušam kar direktno JEMLJE, ODVZEMA vse, kar jim je odvečno, da se Mu lahko približajo in Ga osebno spoznajo.

Zaradi tega dejstva je Bog čuden za ljudi tega sveta in Ga celo kristjani po navadi ne marajo kaj dosti. Raje si zamislimo 'domiselnega Boga' in se gremo domiselno matematiko. Ja, Bog je za iščočo dušo težaven: uči jo NJEGOVE MATEMATIKE. Tej pa ni nič mar za Božjo reklamo v svetu; popolnoma nič Mu ni mar za takšno reklamo, čeprav bi bila za Njega. Mar Mu je samo Odreševanje duše. Poglejmo en primer:

V prvi letošnji št. Družine je osmrtnica. Govori o redovni sestri, ki se je že rodila z diagnozo, da ne bo dolgo živela. A se je prebila skozi šolanje in zaposlila na UKC Lj. Potem pa jo je pot pripeljala v redovno skupnost, in živela je 60 let! Takrat je, ozdravljena po priprošnji svete ustanoviteljice reda, odšla v Rim, da sodeluje v postopku kanonizacije te ustanoviteljice. Tam je obhajala tudi zahvalno mašo za svojo 60-letnico, POTEM PA NA HITRO NEPRIČAKOVANO UMRLA. Pokopana je bila v Rimu.

Vsak slepi norec se bo temu posmehoval. ''Kje je zdaj ta bogec, zakaj je ni rešil, hahaha!'' Kdor pa je vsaj malo Božji, je globoko ganjen nad njeno usodo in Gospodovo Milostjo: ni Mu bilo mar za Njegovo reklamo in reklamo Njegove svetnice, ampak je raje sestri daroval 60 let življenje z bolnim srcem, potem pa ji je vzel zadnje odvečno, in jo povabil k Sebi. Aleluja! Ta duša zagotovo ni pristala tam vmes, ampak je prišla v svoj pravi Dom! In leži ob mnogih svetnikih, ki so pokopani v Rimu. Kere Milosti!

Vidite, to pa je Božja matematika. VEDNO NASTAJA IZ UBOŠTVA VEN. Videl sem je že veliko, in vedno mi stiska grlo od ginjenosti, ko jo kje zaznam. Zato tisti, ki gredo po Gospodovi Poti, nenehno doživljajo takšne FIJASKE in polome, gledano s stališča sveta, da so pogosto v veliki 'sramoti'. Kot te dni na omrežju, jim ljudje vpijejo, medtem ko se dušijo od smeha: ''Hahahaha, kje je zdaj tvoj bogec vatikanski? Ali bo prišel in te rešil? Hahahaha!'' Hehe, res so smešni, pa še prav imajo, gledano z njihovega vidika. Kakšno reklamo bi Si Gospod naredil, če bi stopil dol s križa in z gromom pobil Pilata in Rimljane in grde judovske klerike, ki so Ga pri Pilatu izsilili za smrt. Kakšno reklamo bi Si naredil, če bi javno vstal od mrtvih, in hodil po Judeji, Palestini in Siriji, da bi Ga vsi videli in večerjali z Njim in Mu v rane prste vtikali.  

A Božja matematika je drugačna. Prikazal se je le tistim, ki so Ga Ljubili. 

Za Desnico je Svojo matematiko zanje objavljal na tem blogu, vnaprej, vendar je ni nihče resno jemal: niso se združili, ne obnašajo se birokraciji in narodu ponižno, ne obvladajo državne matematike. Predvsem pa Ga je zmotilo tole:

''Molili so, seveda so, in slišal Sem jih. A so molili za SVOJ uspeh in za narod, niso pa slavili Mene in si želeli uspeha Zame.''

A Gospod nas ima rad, zato nas dela Sebi podobne: največjih stvari ni storil v Božjem OBILJU ozdravljanja in oživljanja mrtvih, ampak v UBOGOSTI. O tem smo že veliko pisali. Gospod nas torej vzgaja s Svojim ODVZEMANJEM. Moramo biti v stiski, da postanemo ponižnejši, s tem pa poslušnejši Božjim nasvetom in tako dušno zrelejši.

Na 1/3 blogu, Jona gre v Ninive, smo pisali o Božji ubogosti, ki jo moramo tudi mi izkusiti. Začne se pa s tem, da smo v nečem 'domiselnem' POPOLNOMA PORAŽENI oz. onemogočeni. Preberite si te zapise št. 21, 22, 24, 25; dobite jih na desnem kazalu zgoraj, začenši z enaindvajsetim: KLIKNI. 

Zato je vse Ok, kot je. Gospod se prilagaja našim neumnostim, in pač deluje znotraj njih. Včasih pa tudi On ne more razumeti kakšnih naših matematik, in če smo trmoglavi, nam pač ne more pomagati Osebno. Zato nam pomaga Posredno.

Ni pa vsakdo za vse: kdor je pošten v srcu, a ga Gospod vzame ven iz visoke politike, je blagoslovljena duša, in Gospod jo umika iz političnega preddverja pekla, da si ne bo nakopala preveč težkih grehov. Včasih ji v glavi naredi kratek stik, in takšna oseba stori nelogične neumnosti. Npr. za predsednico kandidira osebo, ki doseže negativen rekord volilnih glasov; kandidat začne govoriti, naj gredo tudi 14-letniki na volitve (v spremstvu zgrajenih levičarskih staršev?); ali pa gre vlagat volilni 'vložek' birokratskim matematikom, obvlada pa le 'domiselno matematiko' ...

A to je le nov začetek, (pa ne politični), če se človek po teh fijaskih ne odloči na večno vojno z državo. Jasno je, da je g. Primc, pa tudi ga. Zevnik, potencialni Gospodov bhakta v srcu, in če se tega zavedata, bosta prebolela ta nujni življenjski poraz, ki osebo naredi skromnejšo in manj napuhlo, previdnejšo, za Boga in narod opreznejšo, in začela Služiti Gospodu, kajti On je Tisti, ki rešuje in Odrešuje, ne mi. Če pa Mu želimo pri tem pomagati, se moramo naučiti Njegove, Božje matematike, ki pa ni niti birokratska, niti domiselna matematika. Reče se ji Odrešilna matematika, ker mi smo duše, ne telesa: duše nam živijo večno, a telesa le kratek čas. Politika pa je veščina skrbi za telesa in za deljenje mamona (denarja).

Cerkev že ve, zato je politično potuhnjena. Naj pač vlada kajn, kajti ko vlada kajn, je abelom težko, zato si ZELOOO ZAŽELIJO utehe, Doma, Gospoda, ki je Jezus. Kaj pa bi bilo, če bi nam bilo rajsko lepo na tej bedni Zemlji, ki je uklonilni zapor za nespametne duše? Nihče se ne bi želel vrniti Domov in zato nihče ne bi bil Odrešen. Torej naj kajni vladajo še naprej, si misli Cerkev, Cerkev pa je Gospod Kristus. Torej je vse v redu, če bo pač tako. Saj itak nismo sodelovali, kot bi bilo spodobno. 

Gospod je prišel in rešil nekaj duš iz politike (če bodo pametni). Slava Tebi Gospod, Tvoja dobrota je velika!

Napisano v Božjo nebeško slavo.





ponedeljek, 7. maj 2018


66. Odgovor na vprašanja o žalosti

Sveti Filip Neri Vedri

7.5.2018, pon, oblačno.

Mislil sem opisati skapirani način matematičarstva glede ZD, a bom raje počakal še kak dan ali dva, da vidimo, kar se videti ne da in slišati ni možno.

Pred nekaj dnevi sem dobil sporočilo, in obljubil, da bom tukaj podal odgovor, ker je SMS premajhna stvar. Takole piše:

''Pozdravljeni, zahvaljujem se vam za preproste resnice, ki jih razodevate v blogu, ki mi segajo do srca, čeprav se vedno zjokam, zopet čutim živost. A žalost ostane, ne najdem pravega vzroka. Ali v duhovni Ljubezni prav tako občutimo veliko žalost, ko mine globok mir v duši? Rada bi razumela, ker se na take trenutke ne poznam več. Res pa je, da v zunanjem svetu ne iščem več nobenega upanja. Ali je to normalno, ker sem včasih kot duh :)  Iz srca hvala.''

Pozdravljena bralka B(l)oga! Kratka vprašanja, ki pa so globoka, ker prihajajo iz stiske iskrenega iskanja olajšanja za dušo. Če ljudje čutijo ŽIVOST v besedah, pisanih ali izgovorjenih, čutijo duha v njih, in takim besedam se reče spirit words. To niso besede polne alkohola, špirita, ampak Duha.

1. Žalost: rečeno je, da se žalost občuti takrat, kadar naše iluzije zadenejo ob zid - niso uresničene. Ljudje živimo v ponavljalnih iluzijah, ki temeljijo na materialnem, ne pa na duhovnem umu in željah. Največja iluzija od vseh je, da je zemeljski partnerski odnos recept za osebno srečo. Namreč, imeti ODNOS z Gospodom in Njegovimi svetimi, to je naša edina resnična Družina, kajti mi smo duše, ne telesa. Ker pa smo se po svojih strasteh in hotenjih rodili na tej Zemlji, ki je težaven popravni dom za nespametne duše, nam fizično telo in okoliščine vsilijo drugačne standarde, ki so kot volk, preoblečen v ovčji kožuh: mislimo, da nas bo posvetni odnos z drugimi ljudmi osrečil. In to trobijo tudi Cerkve, ker ne znajo učiti odnosa z Gospodom, zato pač učijo le Drugo Jezusovo zapoved, ki pa je brez Prve pravzaprav le ena pokveka.

Razumeti morate resnični namen partnerstva (iz katerega potem prihajajo vse največje žalosti tega sveta). Namen vsakega partnerstva je, da se skupaj išče in sreča Boga, kar je naša edina naloga na Zemlji: iskati in najti Boga, ter Mu z Ljubeznijo služiti. Vendar imamo duše povsem različne HITROSTI hoje za Kristusom - večja ko je razlika, večje so težave v partnerstvu. Zato od žene ali moža ne moremo pričakovati, da bo imel enako hitrost in željo po Bogu, ker je to v veliki meri stvar karme, je vrojeno. In samo sveti krst tega žal ne spremeni. Potrebno je več, potreben je OSEBEN NAPOR ISKANJA BOGA. Kot se je trudil Jezusa najti Savel, da Ga ubije, in ta trud mu je prinesel svetost.

Ljudje pa gredo v partnerske zveze zaslepljeni: vsakdo si želi, da bo NJEMU ugodno. Drugega ne jemlje kot dušo, ki je še nezrela na Poti Domov, ampak bolj kot sredstvo za lastno zadovoljstvo. Kaj je pravzaprav poroka? Je legalizacija svobodnega spolnega izživljanja. Tako se to začne. Na koncu koncev je vsako dejanje in vsak zemeljski cilj samo potuhnjena želja po spolni zadovoljitvi. Govorijo sicer o ljubezni, a to je le POŽELENJE.

Vse to so skušnjave, ki nam jih prinaša čarovnica materialna energija. Zato je papežev namig po zamenjavi te vrstice v očenašu seveda teološko absolutno z-grešen, in ga lahko opravičimo le s tem, da je to inkarnacija papeža za ateiste.

V tem je osnovna korenina vseh žalosti na tem svetu. Iz nje pa prihajajo druge žalosti, ki so posledice neuresničenja naših želja. Ker pa zdaj že razumemo Božji vzrok žalosti, ki je skrit izza vseh posvetnih žalosti, lahko razumemo, da žalost prihaja iz neuresničenega stika z Bogom, kajti mi smo duše, ki so zablodile v materialnem labirintu. In ko najdemo izhod iz tega labirinta, ko najdemo svoj Dom, ki je Kristus, A L E L U J A, potem pa res nekaj Živega plane v nas, in zbudimo se iz morečega sna.

2. Res je, da nas mučijo tegobe treh izvorov: 1. tegobe lastnega uma in telesa; 2. tegobe, ki prihajajo od drugih ljudi, 3. tegobe, ki jih povzroča narava (bolezen, starost, kataklizme …), a najosnovnejše in najpogostejše trpljenje vedno prihaja od soljudi. Kajti imamo zeloooo različne hitrosti duše in zrelosti. Zato še enkrat ponavljam:

KO LJUDJE POZABIJO NATE, BO KONEC Z VEČINO TVOJIH TRPLJENJ.

To je ravno nasprotno od učenja današnje Cerkve, ki vse bolj vpije in razodeva, naj gremo vendar v 'gužvo', da nam bo bolje. Naj gremo na sredino ceste. Vendar - ali ji je v človeški gužvi kaj bolje? Ni, ampak vse slabše. Kajti pozabljajo, zakaj so bili samostani pravzaprav narejeni, in zakaj so bili mnogi svetniki puščavniki. Danes pa redovništvo v katoliški Cerkvi veni, kot sneg spomladi. 

Seveda pa nujno potrebujemo stik, vsaj z ENIM človekom, ki je vsaj na približno tisti duhovni ravni kot mi sami, če ne višji. Če takega človeka najdemo, se med osebama vzpostavi duhovni grad oz. zavetišče, in mir pride v dušo. Ta mir pa je resničen Mir le, če oba Služita Gospodu osebno.

Te stvari je težko doseči, v glavnem so možne le po Božji Milosti. Ko se npr. totalno odločimo SLUŽITI GOSPODU, nam Gospod pošlje dušo, ki se je tudi sama tako odločila. To pa je terna, aleluja!

3. Ali je tudi v duhovnosti, v transcendentnem stanju duha, prisotna žalost, sprašujete. Poglejte, mi smo narejeni po Bogu, Bog pa ni budistični energetski Nič, ampak je Oseba, z vsemi čustvi, le da so ta čustva vedno iz Ljubezni. Ker pa imamo materialna telesa oblečena čez dušo, so naša čustva, kot tudi um, SPREVRŽENO IZKRIVLJENA. Zato imamo zemeljska čustva, enaka živalskim, duhovna čustva pa so vedno iz Ljubezni. Recimo, ko je Bog jezen, je zato, ker nas Ljubi, mi pa rinemo v propad. In ko je žalosten, je to zato, ker Ga mori, da rinemo tja, kjer je nesreča za dušo, ko pa je On vendar EDINI vir trajne in  večne sreče. Zato tudi Jezus Gospod Bog Oče čuti žalost, kar je napisano tako v Evangeliju, kot tudi po Njegovih svetnikih, tudi po sveti Favstini Najsvetejši.

A DUHOVNA žalost ne traja dolgo, ker je iz Ljubezni. Mar niso bili učenci in mati Jezusova žalostni, ko je Božji Sin trpel Kalvarijo? In potem umrl in bil v grob položen? Pa še kako so bili žalostni, TO JE ŽALOST, KI GRE SKORAJ DO NOROSTI! Kdor je kdaj to žalost Božje IZGUBE začutil le za trenutek, je to tako nekaj strašnega, tako nekaj skrajno obupnega in groznega in morilskega, da si tega sploh ni mogoče zamisliti. A resnično, resnično povem vam:

TAKŠNA ŽALOST JE OD VELIKE LJUBEZNI, ZATO JE REČENO, DA JE ŽALOSTNA LJUBEZEN ZARADI RAZDVOJENOSTI NAJVIŠJA OBLIKA DUHOVNE LJUBEZNI.

Kajti mi nekoga Ljubimo še bolj, če ga nimamo več ob sebi. O tem smo že veliiiiko pisali. In zato, ker je ta bedni jona to žalost poznal, se je z Gospodom zmenil za eno samo željo, ko je bil trikrat vprašan: ''Gospod, bodi vedno tu, da Te vedno najdem in občutim, pa četudi je to malo manjša Ljubezen od tiste, ki nastane, ko si Tu, a Te ne najdemo v svojem srcu. Hvala lepa za to grozo Gospod, jaz sem prešibek za to, naj se jo gredo raje svetniki!''

Svetniki hudo pretiravajo v dveh stvareh: o dokončnosti sodbe nad dušo po smrti, in o tem, da Bog prav vsako stvar za nas načrtuje. Kar seveda ni res: Bog deluje povsem drugače: popolnoma se PRILAGAJA našim notranjim duševnim programom, karmi in hotenjem, in znotraj njih samih potem deluje in nas vodi. Ni Gospod določil kratkega življenja sveti Favstini in velikega trpljenja, in mučenja od cerkvene druščine, ampak je vse to SAMA v svoji glavi in karmi napaberkovala, On pa je deloval znotraj vse te kolobocije. Kdor s srcem in Božjim razumom bere njen Dnevnik, jasno vidi, da je bil v njej trden program za zgodnjo smrt; da je sama klicala nase trpljenje v korist neodrešenih duš in da bi bila Jezusu podobna; sama je prosila za Cerkvenega duhovnega vodnika, in potem imela skrajne težave glede tega. A vse to je delala, da je bil celoten sklop svetosti uresničen, KAJTI MORALA JE POSTATI SVETNICA, DA JE KRŠČANSKI ROD SPREJEL NJEN DNEVNIK, IN Z NJIM GOSPODOVO USMILJENJE. To pa je bila Božja Volja znotraj nje, ki pa bi jo neka druga duša dosegla povsem drugače. Katera je tvoja pot? A katerakoli že je, mora biti podobna eni od tebi bližnjih svetnikov. 

Torej smo si drugačni, Božja Volja znotraj nas pa se vsemu temu prilagaja. Zna čakati, a bližje ko si svetosti (Gospodu), bolj postana poglavitna, naši osebni impulzi pa manj pomembni.

Sklep

Na Poti Domov se iskrenemu iskalcu ni moč izogniti trpljenju iz treh izvorov, in tudi ne menjavam globoke žalosti in Miru. Žalost, ki prihaja iz iluzornih zemeljskih ciljev počasi postane žalost zaradi ločenosti od Boga, predvsem pa zaradi ljudi, ki Boga zavračajo ali na kak drug način pozabljajo. Vendar tudi ta žalost mine z zrelostjo duše, a le tistim, ki so blizu Bogu, istočasno pa so tudi bojevniki.

Bojevnik ima dodatno moč, in iz te moči je sposoben šikataganaj-a (pisali smo o tem), kar pomeni, da vsako okoliščino pač sprejema z razboritostjo, da TAKO PAČ JE. Ko duša postane Božja bhakta, a tudi bojevnica, ki se ne smili več sama sebi, žalost nad stanjem sveta in bližnjih postane Delo za Gospoda in razveseljevanje Gospoda. Takrat žalosti ni več, kajti vse je tako, kot mora biti. Vse je v neki fazi svojega razvoja, nad vsem pa bedi Gospod. Gospod je temu revežu dejal:

Boš veselil Mene
ali sebe in svet, ter na koncu jadikoval?

To so bile Besede Odrešenja. Kdor z vso silo veseli Gospoda, ne bo žalostnež. Svetu bo raje rekel (kadar bo prihajalo do velikih neumnosti):

''Sorry, nimam časa, moram Gospoda veseliti!''

Kdor pa želi sebe veseliti, in ljudi okoli sebe, bo vedno potlačen in žalosten in depresivec. Bo pač običajen klerik. Za v vice pripraven, kljub vsej dobroti in načitani veri. Saj ste že vsi videli vaške harmonikarje, ki si še niso nadeli Slakovega ali Avsenikovega ali duhovnikovega profi-nasmeška: igrajo na veselih ohcetih, vesele viže, obraz pa jim je vseeno žalosten.

Še ena skrivnost

Ko duša postane bojevnica-bhakta, kot je bila sestra Favstinka, in ni več odvisen od duhovno bednih ljudi, ampak le še od Gospoda, je sposoben Gospoda spoznati takšnega, KAKRŠEN JE. Torej ne le kot Usmiljenega, ampak tudi Pravičnega. Zato ima taka duša še eno posebno zadovoljstvo in Mir v srcu: kdor ne posluša Božjih nasvetov ali se jim celo upira, in dela po svoje:

NAJ KAR DELA TAKO, saj ga bo Božja Pravičnost sledila kot senca, in ga vzgajala, na dolgotrajen, boleč, a nezmotljiv način. Če kdo ne želi Usmiljenja in osebnega Gospodovega sodelovanja, ker še ni zrel za to, naj pa izkusi tegobe, grenkobe in karme in povračila lastnih neumnosti ter gnusob, in se uči od tega. Ljudem moramo dopustiti to svobodo. Včasih bi bili smrtno žalostni, ker se odločajo za trpljenje, kdor pa je po duhu razborit, jim dopušča to izkušnjo, skozi katero je tudi sam pogosto šel.

Zaradi tega Slovencem (in svojim bližnjim) pač pušča svobodo, da so neumni, in da pozabljajo na resnično vero, da so pasivni in da volijo post-komuniste že 80 let. Vse to pravzaprav nima nobene zveze z resnično rastjo naše duše, kajti duša zori samo toliko,

kolikor se trudi Ljubiti Boga in Njegove svete.

Bolj ko se izpopolnjuje v tej veščini, večji je v njej Mir in nobenih žalosti, razen če ji umre kak resničen Božji bhakta, a kaj, ko ga že čez kratek čas vidi ob Gospodu v nebesih, zato se ne splača biti več žalosten.

Mora pa poskrbeti za eno: naj pomaga trpečim in nespametnim, a NE SME ŽIVETI SKUPAJ Z NJIMI, RAZEN ČE JE ŽE VELIK SVETNIK. Sicer ga bodo sile Zemlje potegnile nazaj v svoje verige, prekrile ga bodo spet s plahto duhovnega neznanja, in postal bo kot Cerkev te dni: opotekal se bo po tem svetu, ne vedoč, kje je izhod.

Kajti mnoge so žalosti in tesnobe, ki niso naše, ampak prihajajo od izgubljenih, a duhovno upornih in gluhih ljudi, ki mislijo na nas. Če z njimi živimo dlje časa, je naše trajno trpljenje neizogibno. Tudi Jezus ni živel s svojo žlahto v Nazaretu, in z ljudmi, ki jim je pridigal, ampak se jim je umikal, kadar je bilo to le možno, in tudi svoje učence je učil tega. In tudi kirurg ne živi in ne leži v šok-sobi urgence, razen kadar je dežuren.

Aja, biti kot duh ni v redu. Gospodov sluga ni kot duh, čeprav je 'v duhu'. Kadar moli, moli kot norec, in kadar dela, dela kot norec, ter svoje naloge opravlja z maksimalno vestnostjo. Npr, če volilni zakon zahteva toliko ženskih in toliko moških kvot, kot pri živini, gre pač po nekega osnovnošolca, da jih natančno prešteje - ničesar ne prepušča naključju, zato ni 'kot duh'.

Končano je, končano, duša,
popolnoma je končano:
prebudi se, veseli se!


PS: če pa ne gre drugače, če je težko služiti Gospodu in svetim, pa pojdite pomagat ubogim in invalidnim otrokom. Potem bo vaše življenje postalo vedrejše, kajti naučili vas bodo Bistva: paradiso je, ko pozabiš nase in delaš za resnično uboge, ki so ti resnično hvaležni. A za kaj takega bo treba iti v Kalkuto ali na Madagaskar. Npr. pomagati patru Petru Opeki za kake tri leta? In paradiso bo precej bližji. 






petek, 4. maj 2018


65. En komentar, potem pa o razvidnih 'skrivnih' predvolilnih taktikah
Desnica, quo vadis??


"Gotovo poznamo legendo iz povesti Quo vadis. V Rimu je v teku veliko Neronovo preganjanje. Peter se pod pritiskom bratov umika iz mesta. Medtem ko po Apijski cesti beži proti jugu, sreča Jezusa, ki gre v nasprotni smeri. Vpraša Ga: Quo vadis, Domine? – »Gospod, kam greš?« In Jezus mu odgovori: »Grem v Rim, da ponovno umrem.« Peter razume; vrne se, in na križu, z glavo navzdol, kakor priča izročilo, umre mučeniške smrti za Kristusa." Vir

4.5.2018, petek, zjutraj sedem kapelj dežja.

Najprej bi objavil en komentar, ki sem ga našel te dni v predalu ''vsiljen komentar''. Sploh nisem vedel za ta predal in kako pošta pride tja, ker te nastavitve v orodju ni, kot vem. Ker pa je orodje bloga te dni spreminjalo jezike - najprej sem mislil, da je to po Svetem Duhu - sem klikal po njem in odkril tole, z 9.2.2018:

Ko sem kliknil, da ni vsiljena pošta, sem moral ta komentar iskati po vsem blogu, ker je orodje malo nerodno.

Pozdravljen Simon, veseli me, da prebiraš naše zapise in da se Ljubezen do Gospoda, ki je Jezus, postopoma prebuja, potem pa se bo krepila in krepila, kajti duhovna Ljubezen samo še NARAŠČA, če skrbimo zanjo. In potem v človeka pride Mir, a brez Abrahamovega odrekanja je to precej nemogoč projekt.

Glede papeža Frančiška imaš prav, seveda se strinjam, tu opozarjam le na RAZLIKO med vodenjem Cerkve in tudi 'klerištvom' na splošno, in med Evangelijem. Kaj šele tistim, kar sledi Evangeliju, kajti Evangelij vsekakor ni zadnja Beseda, ker je PRVA. Zadnja beseda pa je bhakti, Bog-Ti, ljubeče osebno intimno služenje Gospodu v transcendentnem stanju duha in telesa.

Problem je v tem, če verniki osnovno šolo Poti razumejo kot končni stadij, s tem pa ostanejo večno neodrasli v veri, v Služenju, v Ljubezni do Gospoda in v razumevanju Božje Besede, ki je ŽIVI GOSPOD, a le, če Jo razumeš na duhoven način. Ja, že Besede Evangelija in Pisma, te lahko 'ubijejo' in v srcu Prebudijo in Oživijo, če le živiš po njih priporočilih, IN ČE SI SREČAL GOSPODOVEGA OSEBNEGA SLUGO IN STA SI MEDSEBOJNO NAKLONJENA.

Pa nadaljuj Simon - tvoj nick moše me na heberejskega spomni, malo pa je tudi slovenski (Moše Dajan; Može). Zato ti rečem: može, može, kako da ne može! Aleluja!! Pri Gospodu je vse mogoče.

Pa nekaj predvolilnih

Kar nekaj smo že napisali našim desnim politikom v pomoč na siceršnjih volitvah, kaj malega napovedali, in kar dobro zadeli. Npr. že morda enkrat februarja se je dalo videti, čutiti, slišati in razumeti, da g. Toninu ni mar za koalicijo na desni, videlo se je, da mu bolj diši levica, najbolj pa koalicija s Šarcem in Židanom. Kar pomeni nadaljevanje razpadanja duše našega naroda. TUKAJ pa si lahko preberete tole o Šarcu:

Čeprav Marjan Šarec kot najslabšo vlado ocenjuje tisto pod taktirko Boruta Pahorja, koalicije s Socialnimi demokrati ne izključuje. Brez težav bi v koalicijo povabil tudi NSi. Zagotovo pa ne SDS, dokler jo vodi Janez Janša, je izpostavil v oddaji Volitve: nov začetek, na Planet TV.

Vse je bilo torej jasno in v zraku že mesece vnaprej. Samo še iskreni desni volivci NSi-ja so še vedno v čustveni nasankanosti.

Potem smo rekli, po prvem srečanju Združene desnice plus, da je g. Zidanšek videti čudno meglen, motna voda, ki skriva debele krape. Kmalu je postalo jasno, tole smo lahko brali:
  
novicejutro.si

TUKAJ pa si preberite strahotno in izjemno analizo g. Boštjana M. Turka, ki potrjuje hud sum, da je SLS pravzaprav 'uničevalec desnih glasov' že od nekdaj. Mnogi v stranki so bili iskreni, a hudo nasankani, morda celo g. Marjan Podobnik, ki TUKAJ objavlja popoln demanti na napisano, potem pa POTRDI sámo bistvo problema skorajšnjih volitev in potrdi tudi naša pisanja. Na koncu reče:

Se pa strinjam z oceno, da je težko razumljivo, da SLS ni podprla pobude za sodelovanje na volitvah z Združeno desnico, saj bi to povečelo možnosti za vstop v parlament in možnosti za uspeh celotne desnosredinske opcije. 

Dogaja se pač zločin nad slovenskim narodom: nad vsemi organi upravljanja, vzgojo otrok, vero, za kar pa ni kriva le levica, ampak vedno bolna desnica, ki je na volitvah večna zguba.

Da se gre za neko staro sprego med 'desnimi' in levico, mi pride na misel tudi po tem, ko se spomnim, da so ljudje poročali, da sta se med predsedniško kampanjo po ulicah Celja skupaj sprehajala gospoda Šarec in župan Šrot. Jaz ju nisem videl, a ko sem prebral TOLE, sem se spomnil teh govoric.

Kaj pa Gospod Janša?

G. Janši sem dal v zadnjih morda desetih letih nekajkrat v premislek, preko ljudi, ki so mu blizu, da je bil kdaj čas za umik in za vodenje iz ozadja, kakor to vodijo vsi resnični voditelji. Vedno je bil odziv enak: poskus razbijanja stranke! Ali pa se posredniki sploh niso upali tega izreči, ko je bil čas, ker bi bil odziv članstva (ne g. Janše) hud. Tudi na našem blogu sem to predlagal, ker sem vedel že tisoč let vnaprej, kaj se bo ta mesec dogajalo. A glede na telesne značilnosti ljudi, takšni ljudje ne odstopajo od svojih primarnih zasnov. Zato so izjemni v nekih stvareh, v drugih pa težavni. Morda o tem kaj po volitvah, da boste videli razliko med tipi konstrukcij kot sta bila recimo Pučnik in Bajuk, in bolj koščenimi.

No, tole mislim povedati, spoštovanemu gospodu Janši v pazljivost: kot se je dalo 'v etru' čutiti vse zgoraj našteto, in se zdaj dogaja, je že vsakemu vrabcu jasno, da ker se gospod ni umaknil v žlahtno ozdaje, in dal kakemu mlajšemu karakterju odrsko vlogo, BODO ZDAJ SKUPNI REZULTATI VOLITEV ZA DESNICO IN DRŽAVO POPOLNOMA DRUGAČNI. Ker Tonin se je po prvih srečanjih raje skrivoma obrnil k levemu polu (dejanja štejejo, poleg jasnih besed), istočasno pa iz vrst podpornikov NSi prihajajo stavki in spletni spisi, ki so pravzaprav enaki tistim iz levice in Šarčevim in Jankovićevim (nekoč pa Zagožnovim, Virantovim, Novakovim): s SDS ni koalicije, ker je Janša ekstremist. Ja, tudi del Cerkve sodeluje pri tem. Tako da … Janez Janša je spet omogočil, da ima vsa levica in del bolne desnice TARČO. Spregledajo pa, da so vsi, ki so kdajkoli nenehno udarjali po njem, propadli. Spomnimo se samo nekoč nadebudnih imen: Golobič, Kresal, Zagožen, Zlobec, ves LDS, Zares, zdaj SMC ... Pozabili so, da ni dobro delati krivice ljudem, ki imajo v svojem imenu/priimku celo dva hebrejska J, ker so Gospod Jahve in sv. Janez in sv. Jožef tudi iz tega rodu. Poglejte kako sicer bedna je ta črka J, Yod, najbednejša od vseh v abecedi, najdrobnejša, samo ena vejica jo je, a to je slavno Božje seme: 
Črka baje predstavlja zaprto dlan, kar je Gospodova lastnost: lahko je pest, lahko pa se odpre v darujočo dlan. Oboje pa je Moč. 

Zdaj pa k taktiki:

Ste že kdaj gledali kakšno našo ekipo, ki se bori proti recimo Francozom, Američanom ali Izraelcem? Tudi če nasprotna ekipa izgublja, v zadnjem delu tekme strahovito dvigne ritem igre, le za kakšnih 10 minut, v tem času izvede cel kup košev ali golov ali točk, naši pa nobenega. In potem lepo samo še vzdržujejo ta razmak do konca. Naši se temu peklenskemu ritmu ne morejo upreti, ker smo po naravi kmečki narod, za motiko pripravni, ne za meč. Pa še razvajeni smo postali, in nam prenašanje bolečin ni več v navadi, tega ne treniramo. Raje filozofiramo. Te dni je aktualen fuzbal, in vodilni trenerji najboljših evropskih klubov povedo, da se zavedajo, da bo potrebno hudo trpljenje. Levičarstvo in bolna vera sta ta del zdravega karakterja v našem narodu že dodobra uničila. Zato smo hinavci, ki nam ni mar za resnico. Resnica, npr. v športu, je preprosta: boljši, vednejši in močnejši zmaga; ker pa se pri nas zmaguje z lažmi, na velikih terenih odbrenkamo domala v celoti. Rešuje nas samo kakšna Mazejeva, pa kolesar Roglič v tem letu. Ali pa Vujović. Pa Dragić, Dončić ..., ki imajo v genih veliko srce in trpljenjsko askezo za uspeh.

No, enako taktiko peklenskega dviga ritma uporablja naša revolucionarna prikoritna levica. In te dni jo zanima samo eno: kako Janšo sprovocirati, da bo spet zapisal ali izustil en ostrejši stavek, POTEM PA BO SLEDILO DVA TEDNA STRAŠNIH POGROMOV, in vsi ga bodo kleli, od nekaterih škofov, vernikov, desničarjev in levičarjev in starih mam in otrok in psov in mačk in komarjev, ki se bodo do takrat že izvalili. Gospod župan Janković mu je že nastavil prvo past in g. Janša ji je te dni le stežka ušel.

Kdo jim to omogoča? Kdo neki: vsak bojevnik, ki ne pozna glavnega bojevniškega pravila: kdor stoji sredi ceste, bo nenehno tarča vseh, in na koncu povožen (poražen).

Zaključek vseh teh staric

Zaključek je, da je večina slovenskega naroda že omamljena na levo: leno, sprdljivo in lažnivo, navzven pa humanitarno. Isto velja za Cerkev, vernike: že preko 70 let po nedeljski maši odidejo na volišča in volijo levičarje, ker jim verjamejo, ker verjamejo v njih obljube in nasmehe. Rezultat je bolna država in bolan narod, izumiranje mladine in bežanje v tujino. A to vernikom paše, ta mešanica malo Boga in malo hudiča jim je v teh časih pisana na kožo. Tudi toliko politične kulture ni v njih, da bi omogočili, da se levica in desnica izmenjujeta na oblasti, nekako po času enakovredno, da bi se v resnici videlo, kdo je v čem dober in v čem ni. Raje imajo sprevrženost. To je glavno spoznanje današnjega časa. Zato levice sploh ne obsojam tako zelo, ker ni bacil kriv, kriv je slab imunski sistem. 

Še en majhen procent možnosti je: VELIK KRIK. Kot ga izvaja g. Primc & co. plus, ki predstavlja jedro in bistvo rešitve našega naroda:

POPOLNA SPREMEMBA POLITIKE DO MLADIH LJUDI, S TEM PA TUDI DO UPOKOJENCEV IN PRIZADETIH.

Da pa je to možno, se morajo preobraziti gospodarstvo, sodstvo, šolstvo in zdravstvo, skupaj s policijo in vojsko. 

A tega sebični deli SLS, NSi in Cerkve kot vernikov, nočejo in ne morejo sprejeti, ker je nek hudiček v njihovih srcih, ki je kot plesen na sadju. Zato je vse, kar počno, in tudi bo - GRENKO.

Gospod pa se v te volitve očitno ne bo osebno vtaknil, ker niso bile predlagane askeze izvršene in se opomini niso poslušali, niti blagoslovi izkoristili. Ostane nam samo še VELIK KRIK, a kaj, ko levica pripravlja še veliko večjega in starejšega, ime temu kriku pa je jasno že skoraj 30 let.

Sem imel kolega, ki je tekel za barabo, da ga nabije, in je vpil tam pred vrati: ''Pridi ven, če si res tak junak, a brez noža!'' Pa je prišel res ven, a z nožem, in kolega je lahko le še odtaval do zdravnika in tam umrl. Če nasprotniku daješ orožje v roko, boš le stežka zmagal. To je glavni problem slovenstva in njega desnice. Problem pa je še poseben, ker sem temu kolegu en teden pred tem dejal, da če bo tako nadaljeval, bo kmalu mrtev. Rekel je: ''Če sem kremen, naj se iskrim; če jeklo, bom pel; če steklo, naj se zdrobim,'' po našem belokranjskem pesniku. Kakšna bedarija, zato na pogrebu nisem jokal, mi je pa bilo zelo žal. Predvsem njegove družine. V primeru volitev in politike pa mi je žal mladine, še posebej tiste, ki prihaja, da bo odšla. Da o Nebeškem Kraljestvu zanjo sploh ne govorimo. 


PS: tole dodajam kasneje, ker sem prej pozabil dodati link: da se gre res za stopnjevanje pogroma proti Janši, ki je stopil na sredino ceste po svoji volji, lahko vidimo tudi pri tem govoru gospe Ljudmile Novak na zadnjem kongresu NSi. Dejala je: 

"Naša stranka nima svojega boga,
kot kakšna druga stranka ..."

Glede na to, da je gospa druga najmočnejša oseba NSi, Tonina pa ni bilo na zadnjih srečanjih z ZD+, g. Vrtovec pa je dejal, da so 'vse vlade NAŠE, leve in desne', potlej je jasno, kam 'ta pes taco moli'. Poglejte si od 13:50 minute naprej: 


Naroda takih gumpcev tudi Gospod ne more rešiti. 






torek, 1. maj 2018


64. Zmedena mladina v zmedeni državi
Kako razviti satanski um in biti totalno nesrečen, ter obratno.
Kaj pa Cerkev?

Photo Stock

1.5.2018, torek, ''Ena maj je praznik dela, praznih žuljavih je rok …''

Uvod v krizo

''Živel ena maj!'' smo dražili kakšno učiteljico v OŠ, ona pa: ''Piiika, piiika; prvi, prvi maj!'' Le kako bi preživel tiste zgrajene čase, če se ne bi hecal na take načine, da niso vedeli, kot je rekel desetar v JNA: ''Ovaj je mutan; ili je pametan ili lud.'' Kaj šele oficirji, a kaj ko brez mene niso zmogli upravljati velikih ruskih radarjev, in če so bili žleht, so morali pač na silvestrovo priti v službo in jih popravljati. Zato mi niti ni bilo tako hudo, kot kakim pešadincem, s katerimi so delali kot z živino pred klavnico. Na tak način lahko preživiš celo najhujše čase in diktature, pa bomo nemara tudi te, ki prihajajo, in se spet stopnjujejo, ker cerkveni verniki po mašah v nedeljo volijo brezbožne in Gospodu ter Cerkvi neprijazne, narodu pa patološke. Ne marajo pa tistih, ki bi uredili sodstvo, zdravstvo, vojsko/policijo, šolstvo, predvsem pa ekonomijo, pa še po 3000 evrov bi vsak novorojenček dobil, in mlade družine popust pri kreditu za nakup stanovanja. S tem bi pridobili veliko tudi upokojenci, ker bi ostal kdo, ki bi vlagal v pokojninsko blagajno, pa še mladih ne bi potrebovali več tako podpirati s svojimi penzijami. A ne: kot smo videli, Požar, Magajna, Jelinčič, Rado Pezdir, Žiga Turk in podobni godrnjajo nad tem, češ da ne bo denarja. Ne bo teh 70.000 evrov za otročke, če pa moramo zapraviti 4000 milijonov evrov za bančne luknje, 1600 milijonov za TEŠ-6, 200 milijonov za Drugi tir, če je 500 milijonov letno za kraje v zdravstvu,

in zdaj ga pa 70 milijonov za mame ne bo?

je poudaril gospod Primc. Pa vendar je 'neodvisni' komentator Steinbuch izjavil glavno levičarsko parolo:

“Tem našim fanatičnim desničarjem privoščim, da bi bili na volitvah potolčeni kot še nikoli.”

Ja, s tem se strinja veliko vernikov Cerkve in tudi klerikov, kaj šele post-komunisti, zato nič bati, vsi državni sistemi bodo najbrž gnili še naprej, tudi po volitvah. Bravo, 'intelektualci'!

Sámo bistvo vsega levega pa je: pozabimo na Boga, Bog je mrtev!

Kriza

Zadnjič sem v trgovini zaprepadeno videl punco, ki je imela v levi roki nakupovalno košarico, v desni pa velik 'neumni' telefon. Ta mladina je že tako cirkuško utrenirana, da lahko z desno roko z dvema prstoma drži telefon, z ostalimi tremi pa prijema artikle in jih daje v košarico. Sicer ne opazujem teh primerkov naokoli, a tokrat mi je Duh res naredil predstavo, kajti ni bilo ljudi, ona pa je kot mesečna hodila tam levo in desno pred menoj. Na obrazu je imela pripravljen bebast nasmešek, ker je pričakovala neko sporočilo, na čelu pa gubo od napornega izbiranja artiklov po policah. Potem sem videl, da je telefon 'črn', na mirovanju, njen um pa je trenutno preklopil na nakupovanje, ker je hrana le pomembnejša od sporočil. A roka s telefonom je ostala v položaju pred obrazom, kot imamo šoferji vzvratno ogledalo na vetrobranskem steklu avtomobila. In je s tem krčem v desnem bicepsu hodila naokoli, pravzaprav sploh ni kaj dosti jemala s polic, samo mesečarila je po trgovini, s čudnim nasmeškom, in včasih pozabila, da nakupuje, včasih pa pozabila, da čaka na nek impulz. Groza. Ko sem pogledal še njeno dušo, je bila polna dušnega dolga, notranje moči pa nobene.

In še ena zgodba, da vidite, kako zelo so se časi spremenili: včasih je črna barva zasvojenim pomenila življenje, danes pa jim smrt: ko sem bil terenski delavec, je kak starejši delavec ali mojster ob priložnosti rekel: ''Pojdi in dobro poglej po hribu, če kje vidiš črna vrata!'' Geslo 'črna vrata' je pomenilo poiskati zidanico, ki ima ODPRTA kletna vrata, ki se od daleč vidijo kot črna. Če so odprta, so videti črna. Vse skupaj je torej pomenilo, da je pijanček potreben pijače. Če sem črna vrata kje odkril, pa je sledil precizen ritual približevanja tisti zidanici, da je potrebnež pijače končno 'po naključju' prišel do soda.

Ravno obratno pa je danes: zasvojenci z ekrančki in ekrani sovražijo 'črno barvo', kajti ima prav obraten pomen: ni robe, ni droge.
  
Rezultati raziskave

Tukaj si preberite rezultate raziskave o današnji mladini:


Kot lahko vidimo iz točke 4. in 5., je um današnje mladine raztrgan na več koncev hkrati. Iz velike želje po ugodju, istočasno opravljajo različne stvari, da bi zadovoljili svoj um, ki je nadzornik v studiu, medtem ko so čuti kot kamere na terenu: umu pošiljajo čim več vtisov, ta pa si potem videnih stvari ZAŽELI. Tako pač funkcionira naš zemeljski um, in zato smo ljudje ujetniki 'čarovnice' materialne energije.

Seveda je prihodnost take mladine lahko le skrajno frustrirajoča in polna trpljenja in neodrešenosti. Njihova 'inteligentnost' je vse bolj od hudiča.

Satan in Odrešenje

Kot smo že pisali, ima satan prav to lastnost: nenehno skakanje uma naokoli, potem pa huda koncentracija na neko povsem banalno in posvetno stvar. In spet preskok na nekaj drugega, ter huda koncentracija na tisto banalnost.

Božji um pa je drugačen; nenehno je zbran na Ljubezen, transcendentno, duhovno Ljubezen. In tudi duhovni aspiranti, ki niso le oblečene verske žabe, postopoma prav tako dobijo um, ki nenehno ljubeče misli na Gospoda. Ki je Jezus Kristus, Oseba.

Vsi sveti in svetniki, vsi Odrešeni in Zveličani, nenehno vlagajo trud, da bi s pomočjo določene duhovne askeze omejili vtise sveta in svoj um postopoma trdno usmerili tam, kjer mu je po naravi mesto, to je na Boga. Ko je um z Ljubeznijo trdno povezan z Gospodom, ker nenehno misli Nanj, postane Božji um, boleče verige sveta pa s take duše odpadejo. Posledica takega odnosa z Gospodom je Mir, velik duševni mir, ki je na čase tudi zelo sladek. Takšna duša je postala popolna, kajti kdor nenehno ljubeče misli na Gospoda in Ga veseli ter Mu Služi, tisti je uresničil tri najvišje naloge vsakega bitja:

1. NENEHNO MISLI NA GOSPODA,
2. NIKOLI NE POZABI NANJ,
3. POPOLNOMA ZAUPAJ V PRIKLON PRED NJEGOVIMI SVETIMI STOPALI.

Um ljudi, ki nenehno iščejo zadovoljstvo v materialnem svetu in njega energijah, pa s tem tudi dušo vodi stran od Doma, zato se takim praktikantom tesnoba, strah in trpljenje samo stopnjujejo. Taka oseba postane asura, prepirljivi demon, kajn po krščansko. Ko je tovrstnih oseb v Cerkvi več kot prvih, Cerkev v povprečju na volitvah voli levičarje, post-komuniste, ti pa Cerkvi vračajo z uničevanjem njene mladine in zasmehovanjem Cerkve, vere in Gospoda. V Italiji pa sodeluje z mafijo in je polna grdih grehov.

Ker dandanes nimamo več svetniških škofov, ki bi se upali kazati pravo pot vernemu ljudstvu, ker so tudi oni v mnogih elementih Poti precej nepoučeni in zdrsnjeni; ker celo velike Gospodove blagoslove ne uresničijo; in ker se ne pustijo navdahniti s pogumom Svetega Duha, za Slovenijo ni svetle poti. Kajti le kdo drug lahko reši narod, kot le velik Gospodov bhakta, ki je po možnosti škof ali duhovnik, in ki tudi podpre poštene politike? Peter Opeka na Madagaskarju zelo trdo prijema pokvarjene politike, tudi za ceno lastnega življenja. Če pa kdo misli, da so vsi politiki enaki, ter da med njimi ni poštenih, ima zagotovo satanski um, ker to enostavno ni resnica. In če reče, da je Cerkev nad politiko, ker da je bil Jezus nad vsem človeškim; da je naloga Cerkve skrbeti le za 'duhovne zadeve', je tudi to znamenje satanskega duha, kajti Jezus Gospod nikoli ni izven pravičnosti in dobrote. Kaj pa so 'duhovne zadeve'? Pustiti vernike=otroke brez jasnih smernic? Biti spravljiv z zlom? Biti meglen in jeguljast? Misliti le na preživetje, v duši pa biti zemljen, kajn? Samo javkati, a nič reskirati? Ignorirati Duha? To so 'duhovne zadeve'? Resnično, resnično povem vam:

Visoki klerik, ki ne zazna razlike med dobrimi in slabimi volilnimi kandidati/strankami, in o tem ne govori glasno (ne glede na rezultate volitev), ne vidi razlike med dobrim in zlim, zato tudi ne med hudičem in Bogom. Takšna duša je farizejska, in prej bosta prišla cestninar in pocestnica v nebesa, kot tak preračunljivec.

Še prav posebej pa morate to nalogo opraviti vsi med vami, ki živite od narodovih žuljev. TO je resničen prvi maj.

Še 10-15 let nazaj so kresovi goreli do koder je neslo pogled, sto se jih je videlo na lep dan, včeraj pa je le en človek, ki hišo obnavlja, zažgal odpadni les in veje, pa parkrat je nekje počilo, in je bilo. Ljudje so zamorjeni, a premalo, da bi sami po sebi kaj spremenili na volitvah. Raje se usedejo v zaobljene avtomobile in si gredo kaj kupit, da bi duše potešili.

Plačati svojo ceno, Cerkev, za zastonjska kosila in oblačila, tudi to je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Pogumni!


PS: ali je kakšna povezava med več 'srečnosti' in manj Cerkve?:


Seveda je povezava, a ta ni Božja, ampak medmrežna. 






petek, 27. april 2018


63. Pred volitvami: pridi, pridi striček Kim!
Boš zmagal!
In pretresljiva resnica o petokraki zvezdi.

Slika: splet, staroverci


27.4.2018, petek, dan OF

Na današnji dan, ko smo kot otroci morali packati zidove z znakom OF, pa listke pisati in metati po mestu, se je v meni ljubi Koreji zgodila metanoja, spreobrnitev Severno-korejskega diktatorja. Njegovo mladostno šolanje v Švici je vendarle prineslo sad, ker tam je dobil semenček. Danes je za dolgo sovraštvo med Korejama dejal, da je bil to "čas nočne more".

In sem malo razmišljal - ker sem nekaj blogov nazaj zargumentiral, da v Sloveniji zmagujejo samo spreobrnjenci, pa naj je to Kučan komunist, ki pa je protestant po starših; Pahor komunist in Kučanov dijak, ki je začel k maši hoditi in je zdaj prvi katoliški predsednik Slovenije; Janez Janša, ki je levaško SDSS spremenil v močno desno stranko; pa Cerar, ki se je spreobrnil kot Zahej, bogati cestninar, ki je sestopil z najvišjega položaja ob cesti, da je pogostil Jezusa Gospoda, Cerar pa je sestopil iz akademije med reveže in jih reševal. No, vsaj tako je sprva zgledalo. Ali pa Šarec, spreobrnjenec iz Serpentinška, nova Marija Magdalena v očeh krščanskih volivcev.

Torej, razmišljal sem, kako strahovit zmagovalec na naših volitvah čez mesec dni bi bil Kim Džong Un. Ima vse atribute popolnega idola za slovenske volivce:

1. Nov obraz bi bil pri nas,
2. totalni spreobrnjenec,
3. na mladih svet stoji.

Zakaj npr. Janković nikoli ni zmagal na državni ravni in nikoli ne bo? Ker ni spreobrnjenec. Tudi Turk (dve pikici) je bil kratkega daha, le en mandat, ker je bil zadrt v rdeče, nikoli se ni spreobrnil. O Bog, Kim pa se je spreobrnil iz še hujšega komunizma, kot je pri nas! Seveda gre zasluga za to predvsem predsedniku Trumpu, ki je v samo enem letu Kimu tako podeseteril nočne more, da je začel možak maksimalno preizkušati atomske bombe, posledica česar je bilo popolno uničenje gora, kjer so bombe preizkušali, in zdaj je čas za pomirjenje in švicarsko čokolado (Milka, ljubavi jedina moja ti).

Kaj pa pri nas?

Pri nas pa se lahko pod nosom obrišemo za kakšnega resničnega matamorfozneža, spreobrnjenca, kajti kar je pri nas rdeče, je spodaj rdeče, četudi je navzven pink ali marogasto. Rdeča zvezda je postala kot bambus, ki ga posadiš na vrtu, potem pa se moraš deset let boriti, da ga zatreš, sicer bi se v 30 letih razširil čez vso občino in zelene travé. Režeš ga, sekaš, kosiš, na koncu strupiš, a spomladi se spet kje kak listek pojavi, in tako je tudi z zvezdo: diktator in glede na novice sadističen množični morilec, se je spreobrnil, pri nas pa se bo vsak levak prej v jamo zvrnil.

Sem zadnjič nekomu rekel, da vodi Pot Domov le skozi grob, le smrt za ta svet nas res spremeni za Gospoda, pa je dejal, da je seveda to res, da to vsi vemo, saj se še pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne: piti namreč neha.

Vsi se torej spreobračajo, le slovenski levičarji gredo v vse hujše grehe. Ampak, ali je to res? Kajti vsaka naša trditev mora imeti tudi svojo obratnost, da se vidi resnična Resnica. Kaj pa če rdečo zvezdo pogledamo z drugega konca? So komunisti res taki grešniki, kakor se trudijo biti? Videli bomo, da tudi njih narava 'zajebe'. O, Gospod, kako si Ti moder, kajti le Ti vodiš VSE. Pa poglejmo:

Zvezda in rdeča zvezda

Človeka zagrabi bes, ko posluša kakšno Makarovičevo ali Jankovića in glede tiste rdeče zvezde okoli njiju, če pa je Gospodov bhakta, se raje usede, in se spomni, da je VSAKDO Gospodov služabnik, pa če to želi ali ne. Torej je tudi gospa umetnica Makarovičeva Božja služabnica, pa župan tudi. In začne se mučno iskanje, v čem? Kako, pa ljudi, da li je to moguće?

Pri Gospodu je vse mogoče, pravi Pismo.

In se spomnim, da je petokraka zvezda od nekdaj varovala Slovence: na vseh zibkah je bila vrezana. Pa krog okoli nje. Če se jo riše z eno potezo, proti desni se začne, je to Gospodova moč IZGANJANJA, po vedi hermetizma. Pred-kristjani in potem kristjani so torej na zibke ta znak narisali, da so izgnali vse hude duhove in bolezni od otrok. Najhujši hudi duh od vseh pa je bila zagrenjena neplodna ali samska soseda. Že en sam njen zavistni pogled je lahko ubil novorojenčka.

Pa se spomnimo, da je imela ameriška vojska tudi petokrako zvezdo na čeladah, belo sicer. In tudi pri Japoncih sem jo opazil, če se ne motim. Tako so jo tudi ruski rdeči morilci nekje videli in vzeli za svojo, le pordečili so jo, s tujo krvjo.

In zdaj poglejmo, kaj pomeni simbol petokrake zvezde. Včasih smo morali vzeti motike in maširati v Pudgurje 'delat' kakšno cesto, vmes pa peti:

Petokraka sa pet pera, to je značka proooleteera!
Petokraka sa pet lista, to je značka kooomuniista!
Petokraka sa pet kraka, to je značka naaas junaaka!
Petokraka sa pet grana, to je značka partizana!
Petokraka sa banana, to je značka huuuuligaana!

Tako nekako so rjuli, da je odmevalo po hribovju partizanskem Podgurskem. Človek bi lahko tudi malo jamral: ''Petokraka sa pet kosti, to je značka jeb….e mladoosti!''

Kakorkoli, kot vidimo, vsi na svetu že od pamtiveka uporabljajo petokrako zvezdo kot začimbo za vse vrste kuhinj. Zato je tudi meni zelo draga pri srcu, kajti ko izveš njen resnični pomen, razumeš tako Gospoda-čez-vse, kot tudi satanizem. Poglejmo si sliko:
  


Ta simbol torej pomeni: NAJVIŠJI JE BOG, NJEMU PA SO PODREJENI ELEMENTI: ZRAK, OGENJ, VODA IN ZEMLJA.

Razlaga

Elementi, iz katerih je narejeno vse zemeljsko, in so tudi formula tetragramatona (materializiranja idej) egipčanske sfinge, kot tudi atributov, ki jih pridajajo našim štirim evangelistom (le pri Janezu se zatakne, ker je orel, moral pa bi biti riba :), a orli tudi ribe lovijo) - ti elementi so torej še vedno zemeljske narave, nad katero pa ima Bog popolno oblast, saj je njen Stvaritelj. Satanisti, ki bi radi vladali zemeljskim močem, zato petokrako obračajo na glavo, da bi bil Bog podrejen sili, kar pa je popoln absurd in resnična pot v pekel za tako neumne 'vernike'. Izumitelje. To je kot da bi skušali elektrarno podrediti žarnici.

Komunisti torej prav tako razglašajo Boga kot najvišjega in Prvega. Problem pa ostaja barva: rdeča je, kot kri. Tudi ta problem se da razjasniti z Božjo znanostjo:

Bog se v materialnem stvarstvu in vesoljih pojavlja posredno, preko svojih naravnih zakonov, ki pa so trojne narave:

1. stvariteljska moč,
2. vzdrževalna moč in
3. uničevalna moč.

Indijci so tem močem pripisali močne polbogove, na čelu z Brahmo. In zaradi tega je staro krščanstvo poznalo tri Marije: belo (Devico), rdečo (Mati) in črno (Žalostna Marija). To so trije naravni cikli, ki se nenehno menjajo eden v drugega: rojstvo, življenje in smrt, ki prehaja ponovno v rojstvo-kreacijo. Pa poglejmo, kako so nam jo komunisti ponovno zagodli:

Rdečo barvo so izbrali namesto črne, ki jim kot uničevalcem pripada. Po Božji naravi in zakonu je namreč komunizem, kot islam, Očetova uničevalna energija, Preobrazba. Zakaj pa je potem komunistična zvezda rdeča? Iz dveh vzrokov: 1. ker mora teči kri, 2. da se morilci lahko obložijo z OBILJEM (lastnino drugih), ki spada pod 'rdečo Marijo'.  

Z rdečo barvo zvezde torej niso pokazali svoje funkcije, kot so jo s črno pokazali skrajni islamisti, ampak svoj NAMEN. Zelo zvijačno, a po nesreči. Poglejmo samo današnjost: ljudje-sindikati na ulicah protestirajo proti vladajočim, skupaj z vladajočimi, oboji pa so rdeči in na oblasti že skoraj 80 let. Zvijačno. Sem zadnjič poslušal g. Židana, SD, kako sladko je govoril o naši lepi prihodnosti, če bodo na volitvah zmagali, kot da niso na oblasti že od začetka Jugoslavije. Govoril je tako lepo grleno, da sem se spomnil Putinovih ljubezenskih vzklikov narodu na letošnjih volitvah:

''Ja vas krjepka, krjepka objemajem!'',

naši pa so grulili tam proti vzhodu: ''Mi ljublju tvaju Maskvu!''

Kakšen je torej zaključek?

Je v tem, da smo vsi Gospodovi služabniki: četudi Ga zanikamo, nosimo Njegovo zvezdo; četudi Ga sovražimo, rišemo Njegovo zvezdo. Kaj šele če Ga ljubimo ali kakorkoli potrebujemo, spet rišemo Njegovo zvezdo na zibke. Lahko pa tudi pojemo:

Petokraaka sa pet kriiža, to je značka Paaaradiiža,
petokraka sa pet meeeča, hej, to je naša tiha sreeeča!

Pet križev in pet mečev je pet Kristusovih ran, po katerih nas je Odrešil, ČE LE HOČEMO. V vsakem slučaju zmaga Gospod, in če gremo skozi Ljubljano ravno, ko bodo rjuli in vihrali z rdečimi pretokrakimi, bodite srečni v srcu, saj ne vedo kaj delajo:

Gospoda slavijo na svoj način in nas spominjajo Nanj. In Svetlana me spominja na Savla, ki je prav tako preganjal Cerkev, a Gospod se mu je še globlje zadrl pod kožo. Zato se ne jezimo in ne žalostimo, kajti vsakdo, kdor nosi zvezdo, SLAVI GOSPODA IN NAS OPOMINJA NANJ. Pa če to želi ali ne. Ker Gospod vedno zmaga, tudi v Koreji je zmagal. Če pa bi Kim prišel k nam, bi zmagal še tukaj, kajti Slovenci volimo podzavestno, a le nekakšne spreobrnjence. Šarec proti njemu ne bi imel šans.

Zdaj pa zares: 

Aleluja; kličem: ''Povsod Boga'', in res, največ Ga je prav tam, kjer naj bi Ga bilo Najmanj. To je Njegova najvišja lastnost na Zemlji. O, Gospod, kako Si skrivnosten: nihče Te ne vidi, a Ti si v vseh; deluješ brez vpitja, nagrajuješ v tišini in kaznuješ od same Ljubezni! Naj Si v belem, rdečem ali črnem, edino Ti si Sveti, edino Ti Gospod, edino Ti Najvišji, Jezus Kristus, s Svetim Duhom, v slavi Boga Očeta. Amen.