42. Bog tudi izven tabernaklja: srečati Jaz v sebi

10.2.2018, sob.

Niti v sanjah, do danes zjutraj, ko sem se prebujal, si nisem mislil, da bom kdaj pisal, kar bom danes napisal.

Večkrat dajem bralcem priložnost, da vidijo, da so elementi Jezusovega Odrešilnega Nauka tudi v drugih religijah in celo disciplinah duha in telesa, včasih pa je brez teh 'zunanjih znanj' pravzaprav težko zares priti do konca 'lastnemu' Evangeliju. Danes bomo prikazali dejstvo, da je Pot Domov včasih neodvisna od poslušanega Nauka in od Cerkve, se pa zna zgoditi tistim, ki gredo do konca. V hinduizmu in budizmu, ter njunih disciplinah, ni samo 'brezosebne' variante Boga kot Brahmana, ampak je tudi izvorni Nauk o Bogu-Osebi, s katerim je poglavitni Odnos medsebojna Ljubezen z Njim. Obstaja pa še ena vmesna faza, kjer veliko govorijo o Jaz-u. Ta Jaz v nas je naš 'Veliki Jaz', nadjaz, in zdaj ga lahko že prepoznate kot Nad-dušo v sebi, lokaliziranega Boga, ki je prisoten v vsakem živem bitju, sicer bi takoj padlo mrtvo po tleh, in nobeni znanstveniki, ki lažejo, da je človek le skupek kemijskih elementov, ga ne bi zmogli več obuditi. No, se vrnemo nazaj k tej temi ob koncu današnjega zapisa.

Zaplet

Zaplet je bil, ko sem včeraj odhajal spat in je bil TV prižgan, zvok izklopljen, in namesto da TV ugasnem, sem nehote prižgal zvok. Oglasi se Zvezdana. Eh, spet ta iskanja brez Boga, pomislim. Energetiki? Njena gostja pove nekaj stavkov, in odvrne me: Oh, te babure, bo spet hvalnica grehu? Govori o sebi, in kar je počela, mi ni prav nič pri srcu. Namiguje na večno in edino krivdo bivšega partnerja, sedaj, ko ga ni pred kamero, da bi lahko kaj pojasnil? Vse kaže na to. Spet kak feminizem, običajna moralna razrahljanost današnjega časa? Hvala z mladimi ljubimci, kot je zdaj moderno na TV? Že hočem ugasniti, ko se spet oglasi Zvezdana. Čakaj malo: takšne pa je še nisem videl. Še malo jo poslušam, ko gostja sproščeno govori o prešuštvu - Zvezdana postane, kakršne najbrž ni videl še nihče: lucidna, sočutna, a neusmiljeno 'napada' in zahteva pojasnila. Presenečen sem in oživljen: kot bi srečal moje duhovne učitelje ali kake resnične terapevte. Začne me zanimati, kaj se bo iz te bede vseh bed na koncu izcimilo.

Razplet

Gostja oddaje pride preko točke skrajne bede, ki je kazala na lažen simptom žrtve, govori o poskusu samomora, alkoholu in popolnemu propadu. Potem pa se krivulja počasi obrne navzgor: začne se boj za življenje. Morda ji k temu pomaga misel na otroke.

In spet se začne stara 'poja' tovrstnih dvigov: jaz, jaz, jaz, kaj MENI paše itd, itd. Ampak ta primer pa ni enak drugim, spregledam. Ni ena od nun Cerkve, ki se začno lišpati, provocirati in potem demonstrativno zapustijo Cerkev in gredo v greh. Ta ženska je šla še GLOBLJE od uporništva: ŠLA JE V GROB! In glej, kaj pove; bistvo in edino pot resnične preobrazbe človeka:

Bolečina boja, ki jo prinaša dvig iz blata,

ti mora biti manjša od bolečine tvojega razrušenega življenja!

Ooo, ta ženska pa je resnična! A kako bo res resnična, ko pa niti z besedico ne slišim kaj o Bogu, o Gospodu, o veri? Kajti brez Boga ni nobenega resničnega dviga in duhovne rasti in trajnega izničenja trpljenja. Nič ne povesta o Bogu, zdaj že zvezda oddaje pa veliko govori le o SEBI. Na tej točki bi ju vsak povprečen vernik zavrgel, ker takšna rešitev, ko ti postaneš SAM SEBI zadosten, res ni končna rešitev, niti trajna. A videz vara.

Paramatma, Bog v Tebi

Ta JAZ, JAZ, JAZ, je v primerih, kot je dotični, nek drugi jaz, ni naš mali ego-jaz. Moj zen učitelj, realizirana oseba, je učil, da je nujno popolnoma zaupati v svoj Jaz, v samo bistvo samega sebe, ker je to Buda. Za Budo pa smo že razložili, da je Gospodova Luč. To brezmejno samozaupanje, ker si se srečal z Bogom v sebi, svojim jedrom, je bistvo duhovne Poti. Srečati tega Boga v sebi pomeni biti Rešen, to srečanje pa nas vodi še naprej, da kasneje Srečamo še Absolutnega-osebnega-Boga, ki je Kralj nebes.

Postopek k temu pa je le eden:

MORAŠ ITI V GROB IN UMRETI!

Pri tem pa ne smeš na pomoč klicati hudiča, ampak se popolnoma prepustiti tisti usodi, ki je v tvojem srcu. Kaj se tedaj zgodi? Tedaj se SPOZNAMO. Pride do samo-spoznanja. Ženska-bojevnica v oddaji te stvari razloži na videz bolj površinsko, nam vidno, znotraj pa se je dogodil Stik, Odnos: naša duša-ptica, je začela poslušati svojo Naddušo-ptico. To sta tista dva ptiča na našem drevesu življenja, o katerima sem že pisal. Ko najdem, prilepim link TUKAJ (berite blog št 87.)

Razlaga

Še nihče ni srečal Živega Boga v sebi ali ob sebi ali nad seboj, če ni šel skozi muko groba. To nas uči tudi Jezus Gospod Vstali: po nekem času krvave kalvarije in groba, je Vstal, prenovljen in Spremenjen in Poveličan. To se mora na mikro ravni zgoditi tudi nam. Le o tem piše ves čas tale pisun jona, a ga nihče ne razume. Ni še čas, vendar jona čaka, zna čakati.

Ko Jezus reče, da je treba zapustiti vse, celo vso svojo družino in samega sebe, če želimo biti res Njegovi, kar pomeni postati res Svoj, v svoji karizmi Služenja Njemu, pravzaprav reče, da mora naš stari človek umreti. Zato sprašujem klerike, če so duševni pripovedniki ali celo duhovni voditelji: SI RES UMRL?, si res zapustil družino, ali pa si jo le za cerkveno zamenjal, in sanjaš še naprej, 'v obleki staruha'?

Ta ženska je na tak ali drugačen način - vsak ima svojo podvarianto - umrla. In ko je telo, ki je nosilec trmastega in zlaganega ega, tudi že skoraj umrlo, takrat se je srečala s svojim resničnim Jazom, in buhnila je sila Življenja, prišlo je do Preobrazbe.

Bistvo je v skoraj-smrti našega telesa, ker se enačimo z njim.

Še nikoli nisem videl nobene resnične Preobrazbe brez tega elementa smrti lastnega starega človeka. To pa je kar precej zoprna stvar. Tudi sam sem šel skozi to, po kosih skozi čas, vse do konca. Takrat spoznaš samega sebe: kdo si in kaj želiš. Kasneje pa tudi, Komu hočeš Služiti. 

Če omenim mojo bednost: te 'smrti' sem doživljal skozi vso mladost, zato začel z iskanjem, in te 'smrti' so me sledile več desetletij. Vmes sem tudi padel v hribih, dvakrat, in po naključju ostal živ, in videl 'film', pa tudi Gospod me je nekaj prebadal. Dokler ta prva in ključna faza ni bila 'uradno' dokončana v budističnem templju, v pisarni glavnega meniha. Tam sem po japonsko vljudno in poln ponižnosti prosjačil za pomoč pri pridobivanju podaljšanja vize. Menih, živi tiger od 45 kilogramov, me ostro pogleda v oči, ustnice zvije navzdol, in bevskne: ''Kakšno govorjenje pa je to??'' Šit, kot bi me z bičem v srce zaparal. Onemim. In se zopet srečam z Jazom v sebi: tokrat za zmeraj. Od mize vstanem drugačen, gora sem, kakor Himalaja. Vem, kdo sem in vem kaj hočem. In glej, pridem do istega kot gostja oddaje: nihče mi ni potreben, da uredim svojo Pot. Dovolj je le Jaz in Gospod. In trdo garanje na sebi. 

Pa smo spet pri sveti Favstinki Najsvetejši. Tudi ona je povedala enako. In vsi svetniki: zanesi se le nase in na Boga, ne pa na ljudi. Sestra Favstina pravi, da se ne zanaša na nobenega človeka, le na Gospoda. To ji svetuje tudi Gospod. Gospod v njej in nad njo. Zanesti se nase pomeni zanesti se na Boga v sebi. 

Potem pa Bog že pošlje ljudi, če je to nujno, a to je Gospod, niso ljudje.

Seveda Pot s tem Srečanjem svojega lokaliziranega Boga v sebi še ni končana; konča se, ko spoznamo Absolutnega-osebnega-Gospoda v Njegovem Kraljestvu. Tudi to fazo je nekaterim, po Božji Milosti, možno doseči že za časa življenja na Zemlji, a to ni nujno.

Zaključek

Ti dve ženski sta proti koncu oddaje postali nekaj, kar bo le malokdo doumel. Sta zreli duši-bojevnici, ki sta prešli kritično točko. Obema se vidi stik s svojim Jazom, ki je Bog v njiju. Seveda lahko duša od tod spet pade nazaj, a se bo pobrala, ker ji bo spomin presladek. Končna faza pa je, ko spoznamo, da smo mi pravzaprav Jaz, Jaz pa je Gospod v nas, ki je Kristus. Kristus pa je Bog Oče v podobi Odrešenika sveta in trpečih, do tedaj v verige iluzorne Gospodove materialne energije ujetih duš. 

Seveda mi nismo Bog, smo pa toliko On, kot je iskrica od Ognja ognjena. 

Kakorkoli, vredno ogleda. Priporočam tudi vsem klerikom, ker naj bi bili duhovni voditelji ljudstva: ste šli skozi kalvarijo DO KONCA, se zvrnili v mučni grob, znova Oživeli, in ste Novi človek? O tem je govoril sveti Pavel (le postopek ne vem, če je pojasnil?). Kološanom 3,9-11:

Ne lažite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred in oblekli novega, ki se prenavlja za Spoznanje, po podobi svojega Stvarnika.

In Galačanom 2,20:

Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.

To pa je tudi Jaz, ko pridemo s stik z Njim. Aleluja! Sveta Mati je v videnju sveti Favstini rekla (Dnevnik 785):

»Moja hči, prizadevaj si za molk in ponižnost, da se bo Jezus, ki vedno prebiva v tvojem srcu, mogel odpočiti. Časti Ga v svojem srcu, ne zapuščaj svoje notranjosti. Izprosila ti bom, moja hči, to vrsto milosti za notranje življenje, da ne boš zapuščala svoje notranjosti, na zunaj pa boš izpolnila vse svoje dolžnosti še z večjo natančnostjo. Vedno prebivaj z Njim v svojem srcu, On bo tvoja moč. 

Z ustvarjenimi bitji vzdržuj [stike] le toliko, kolikor je to nujno potrebno in tvoja dolžnost. Živemu Bogu si prijetno prebivališče, v katerem v Ljubezni in zadovoljstvu On trajno prebiva. Živa Božja navzočnost, ki jo čutiš na bolj živ in jasen način, te bo okrepila v tem, kar sem ti povedala. Trudi se, da boš do Božiča tako ravnala kakor doslej, pozneje pa ti bo On sam dal spoznati, kako se boš z Njim družila in zedinjala.«

Kakšne resnice!! Morda kdaj o tem kaj veliko napišemo. Današnji kristjan se 'diči' s tem, da Jezus živi v njem, ker je bil krščen in je šel k obhajilu, a sv. Pavel in sveta Mati nista mislila na takšne iluzije. Kajti Jezus že iz jezika obhajanega grešnika uide, tako mu takšne duše smrdijo. To je povedal sveti Brigiti Švedski, zavetnici Evrope po svetem Janezu Pavlu II. Torej bo že držalo. Resnična Preobrazba vodi izključno SAMO SKOZI GROB, gostja oddaje pa je jasno povedala, kdaj šele smo pripravljeni stopiti v njega lastno trohnobo:

Ko ni nobenega drugega izhoda več.

Mnogi so že povedali ta KLJUČ. In tudi meni se ne ljubi iti k zobozdravniku, dokler ni bolečina zoba VEČJA od zoprnij, ki človeka čakajo na zobarskem stolu. Vsi smo tovrstne riti.

Takšni smo torej ljudje, vse dotlej pa 'glumimo' vse vrste vlog in izgovorov. A Pot Domov vodi izključno le skozi lasten grob starega človeka. Ženski v oddaji - ki se po turobnem in neobetavnem začetku prikažeta v veliki meri samorealizirani 'levinji' (ker sta v stiku z Jazom v sebi, ta pa je Božji Lev) - sta pametnemu gledalcu osebno pričevali postopek, ki v tej fazi ni drugačen od krščanskega, o čemer pa moderni kristjan niti sanja ne več. Prikazali sta, dojemljivemu gledalcu, da se da Gospoda pričati tudi brez omenjanja Gospoda. Kajti Jaz je Gospod v nas, in kdor je v Jazu, je začel pospešen postopek duhovne rasti, to je hoje Domov. Do tu pa lahko pride IZKLJUČNO SAMO SKOZI SMRT 'STAREGA ČLOVEKA', po sv. Pavlu.

A čisto dokončno Odrešenje se jasno izkaže šele, ko začnemo s pomočjo svoje specialne karizme vsakodnevno slaviti in razglašati Milostnega Gospoda: naglas svetu in v tišini lastne duše - kajti spoznamo, da vse Odrešilno vedno prihaja samo od Njega. Takrat naš Jaz z Ljubeznijo Služi Gospodu; Gospod se končno spet združi z Gospodom, zato Ga vidimo v vsem in v vsakem. A to je končna stopnja svetnikov; začetnik pa Ga mora iskati pri tistih, ki so Ga že našli in javno poosebili. To pa so svetniki. Kdor Njim služi z Ljubeznijo, pridejo, in živijo z njim. In ker so oni našli Boga v sebi in nad seboj, bomo čisto spontano to dosegli tudi mi. Takšna je najkrajša in najlažja Pot. 

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi, v duši skriti!

In glej; na posnetku vidim, da je Zvezdana oddajo začela z omenjanjem križa. Link oddaje:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/zvezdana/174518878