75. Različni
vzroki kataklizem
Naša
notranja vera, Bog, narava, demoni
in Adriatic Strike 2018
10.6.2018, NEDELJA, lipe in kostanji prihajajo k sebi po
neurju, paša bo. Paša, mati naša.
Vzemite si čas za tale malo daljši tekst. Ne bo vam žal.
Tri dni nazaj, v četrtek, smo napisali: Začenja se vojna. Kaj pa Bog? V petek
dopoldne smo dodajali tudi šaljive komentarje glede Vojaške vaje Adriatic Strike 2018, in napisal sem, da 'naš Miro
zgledno pazi na nas' - za domovino vedno buden kot ris.
Pet dni so ropotali vojaki in policiji - ljudje so imeli
občutek, da se bolj narodu kažejo, kot kaj resnejšega - in njihova vaja se je
imenovala Jadranski udarec oz. Udarec z Jadrana:
No, le nekaj ur za našimi komentarji je prišla strahotna
sila in zmlela vse pod seboj. Enako kot vojna. In tudi naš dobri Miro je prej
kot v 24-h urah res prišel v Črnomelj, da reši imovino in belokranjski rod. Vsi
so si oddahnili, še preluknjane strehe so začele spet držati vodo, kajti ko
pride novi general Maister, vsi vedo, da bo vse dobro. Saj nas je ubranil že z
brivsko žico, čeprav so se Belokranjci takrat nakuhali proti, a zdaj
spoznavajo, da je Šefičeva 'jadranska migrantska pešpot' pravzaprav povezana
z Jadran-štrajkom 2018.
To so dejstva. Zdaj pa bomo pisali o stvareh, ki so tu, a
se jih ne vidi s fizičnimi in meteorološkimi očmi, ki so praktično slepe (zato
iskreno dvomim, da je med meteorologi kak resnično veren, ker je njihova
znanost tako napredovala, da o Bogu in demonih ne more biti več govora. Z njimi
se hlastno strinja tudi kak pater Cerkvenik).
Pritožba
Gospodu
Ko sem videl posledice ujme, dežja ledenih granitnih
bunk, sem se Gospodu pritožil, in to kar krepko:
''Ljubi Gospod, kaj pa počneš?
Spet Si usekal po revežih, kot po navadi? Mar nisi Bog revežev? Kaj imaš od
tega, da jim zmelješ hišo, garažo, hlev, avtomobil, sadovnjak, vrtiček,
tovarno? Mar ni bilo med temi vsaj pet Tvojih duš, mar jih ni stotine molilo,
ko Si tolkel, da se je še hudiču gravžalo? Kako naj takega Boga razglašam
ljudem? Komu mar tak Bog? Mar ni že Tvoj veliki indijski svetnik dejal, ko Si
bombardiral Bombaj:
''Nedvomno, takega Boga ni
mogoče Ljubiti.''
Saj piše in pravijo, da si Ti odgovoren
za vsak gib travice, kaj imaš potem od tega, da Si uničeval, potem, ko je
pomlad končno dala nekaj sadja in orehov, zdaj pa je vse po tleh? Kaj praviš
na vse to?''
Gospod je mirno odgovoril: ''Nisem bil Jaz.''
''OK, kdo pa je bil?''
''Bila je vaša molitev. Zmotna molitev.''
In me je prešinilo, kar sem desetletja opažal in bral v kulturah
z več-stoletno tradicijo: spomnil sem se, da hude ujme ustvarja seveda narava,
pomnoži in kvadrirajo pa jih demonske sile, ki so večno sovražne človeku, ker ga želijo
spraviti v preklinjanje Boga, in s tem premamiti na svojo, demonsko
proti-Božjo in proti-Odrešenjsko pot pogube.
''Za kar ste molili dolgo časa, nisem mogel zamenjati za nekaj, kar ste
molili le redki, in malo časa.''
Ko sem bil na Vzhodu, in imel vedno kolobocije glede viz,
ker Slovenije takrat nihče ni našel na nobenem korejskem policijskem in
carinskem računalniku, čeprav je ravno takrat g. Peterle hodil po Koreji, sem
pred odhodom rekel zen menihu: ''Spet
bom moral skozi težave na meji.'' Pa mi je lakonično vrnil: ''Ne 'delaj' tega.'' Ta njegov odgovor me
spremlja vse odtlej:
Sami si
delamo mnogo zla, ker si ga vnaprej zamišljamo.
To so naše
bolne molitve, zato se nam uresničijo.
Gre se za to, kaj si v naših glavah zamišljamo, predstavljamo. TE slike in stavki so
naša notranja vera, IN PO NJIH SE NAM DOGAJA.
Primer: pred volitvami sta na
vrata prišla predstavnika SDS, edina stranka, ki se je potrudila priti, in dobro
smo se pomenili, celo za g. Janeza sem nekaj sporočil (kar pa ni storil ali pa
mu niso povedali). In dobil sem slovensko zastavo, prvič v življenju. No, pri
tej ženski, ki je bila kasneje tudi kandidatka za poslanko, sem opazil dvojno
vero: uspeli bomo na volitvah, zdaj je čas; v ozadju pa njena nezavedna vera:
levičarji so zelo močni, imajo ves aparat, težko jih bo premagati.
To sem ji tudi pojasnil, in
prisluhnila je. Zgodilo se je ravno to: zmagali so, a niso zmagali. In tudi ona
je doživela enako, in na koncu je žal ne bo v parlamentu.
Vera je nekaj, kar je v nas nezavedno inštalirano, in ta vera, ta osebni program v resnici
upravlja naša življenja.
Če imaš globoko izvorno notranjo
vero, da so levičarji (pre)močni, potem ti naslednja plast vere in življenjskega delovanja, ki
gre kontra prvi, da bi jo nevtralizirala, NIČ NE POMAGA. In tako se
mnogi bojujejo z nekimi stvarmi, prav zato, ker je njihova najgloblja vera ravno
obratna. Sami sebe bi radi v vero spravili. Npr. te dni je naredila samomor
neka visoka psihologinja, in rekel sem si: ''Spet ena, ki je študirala
psihologijo, da bi sebi pomagala, celo doktorirala je na temo samomora,
a ker je bila ta vera v njej močnejša od vse psihološke medicine, je na koncu
končala po svoji najgloblji veri.''
Iz vsega tega vidimo, da ima levica pravzaprav trdnejšo
vero globoko v sebi, kot pa verniki. Seveda pravi levičar ne veruje Bogu, ker
se ne drži Njegove Besede, a glej, imajo takšno trdno vero v svoje demonske
cilje, da jih že 80 let razmeroma z lahkoto uresničujejo in vladajo. Ni kaj,
svojo pokoro dobro opravljajo. Vendar ima palica dva konca: imeti hudo željo po imetju drugih (to je bistvo našega današnjega izrojenega levičarstva), izvira iz globoke notranje vere v revščino, zato take osebe vedno uničijo vse, kar je gospodarnega, končajo pa v žalosti in travmah.
Bolna molitev
in posledice
Ko so Hebrejci dneve in dneve v tišini hodili okoli obzidij
mesta Jerihe, potem pa začeli zganjati strahoten hrup, se je Jeriha začela podirati.
Tudi naša vojska je nekaj dni paradirala in ropotala z vozili po Beli krajini,
svojo vajo pa so imenovali celo Udarec z Jadrana, in prišel je resnični udarec
z Jadrana: Poglejmo sliko:
Nekako takole se je dogajalo: sila se je dvignila od
Kvarnerja ter zbrala nekje v okolici Kleka, ki ga je slovensko-kočevarska
kultura že stoletja poznala kot shajališče
demonskih sil, govorili in pisali so, da se tam čarovnice shajajo.
Z višjih predelov Bele krajine se ob čistem ozračju lepo
vidi zaobljeni vrh Kleka, ki je kot vrh sladoledne kupe. In ravno od tam je prišla
strašna razdiralna sila, nevihtna-super-celica, kot so jo poimenovali. Ta
temna ledvica pa je res zgledala kot utrgan oblak, ker je imela utrgan oblak
pod seboj. Takole je bilo videti v času, ko je mlelo Črnomelj:
To pa so posledice, posneto v Svibniku, ki je tik ob
akrapovičevini:
Prijatelj, ki mi je poslal te slike, je dejal, da je bil
hrup, ko je mlelo Svibnik, strašno slišati. Kot da bi ogromen mlin mlel
mesto.
Še celo nekaj sto metrov od samega centra točne linije,
so bile posledice takšne:
Na pločevini se je dalo prešteti, da je na kvadratni
meter padlo od 15 do 20 točnih krogel velikih od oreha naprej, med njimi pa so
bile vsaj štiri, velike kot teniška žogica. Seveda pa je bilo v samem centru
pojava nekaj desetkrat hujše.
Imam knjigo o japonski zdravilki starega kova, ki je
zdravila takole: najprej je pacienta gostila nekaj dni, se mu vsa posvetila, da
je oseba prišla v stanje sprejemljivosti in da so ji obrambni zidovi malo popustili. Potem
sta odšla, lepo oblečena kot za k maši, v podstrešno sobico, pacient se je
usedel na stolico, ona pa je začela delati hrup na razne načine. Čez čas se
je nad vso pokrajino (!!) zbral ogromen težek oblak, začelo je pihati in vse ozračje
se je naelektrilo. Takrat je svojo dlan položila na teme pacienta. Začelo ga je
gugati, rukati, velika sila je šla vanj. Ko je to delala prvič, je nekaj
storila narobe in posledično izgubila večino svojih zob. No, po nekam času
tega čudnega premetavanja, se je s prstom dotaknila trtice osebe, in vse se je
umirilo. Prej bolan človek, skoraj že za smrt, je ozdravel, IN BIL ODTLEJ
'ZDRAV KOT KONJ' ŠE DESETLETJA, VSE DO SMRTI!! Kogar je tako zdravila, je
ozdravel za zmeraj.
Potem se spominjam zapisov o indijanskem 'poglavarju', ki
je videl, kako bela kultura uničuje njegov rod, zato je postal kristjan, kot so
bili belci, da bi morda lahko pomagal svojim in da bi doumel to čudno silo, ki je prišla s prišleki. No,
težko mu je bilo, nosil je svoj križ za svoje ljudstvo, in ko je bil že star,
je dejal: ''Da vidim, če je še kaj moči v meni.'' Stal je na hribu in zrl v
nebo. Kmalu so se na jasnem nebu začeli zbirati oblaki.
Teh zgodb je veliko, in še vedno so ljudje, ki
meteorologom povsem zmedejo razum, a se ti potem spravijo k sebi, ZANIKAJOČ
karkoli drugega, kot so H in dva O, in nekaj vetra zraven. Zato se tem stvarem
le hahljajo.
Še vedno so ljudje in osebne sile,
ki lahko upravljajo z vremenom do neke mere, v dobro ali v slabo. Ne bom pa posebej
opisoval pretresljivega nehotenega dogodka, ko je znanec, še preden je
Gospod k njemu prišel, tri dni meditiral na temo smrti, potem pa se je na svete
Lucije dan - ki je Cerkvena maska za dan strašne Balkanske demonke, katere ime
so ljudje pozabili, a je še v spominu - ob izdihu, in ko je rekel: ''Dovolj
je!'', stresla vsa zemlja, grmelo je pod hišami kot da se je ogromen zvon snel
in padel in poskakoval - bil je potres! In potem so poročila govorila, in
teletekst, da je bil potres z epicentrom malo stran od njegove hiše! In nekaj
okoliških starejših hiš je dobilo razpoke, so povedali kasneje. Ta dogodek ga
je še bolj pognal v iskanje Gospoda, in glej - ni on našel Gospoda, ampak je Gospod prišel k njemu na večni obisk.
Preberite si še te kratke pretresljive
novozavezne odlomke:
Iz vsega povednega lahko zaključimo, da ljudje lahko
povzročamo mnoge stvari, ki so sicer nedoumljive in nerazložljive, in se tega
sploh NE ZAVEDAMO. Rečemo: 'Dič kle, 'dič tam, a smo pogosto sami sprožilec
silam, ki niso ravno prijetne. 'Dič pa se z veseljem priključi, ker je pač 'dič.
Včasih pa je posredi Božje delovanje, a tega lahko prepoznamo šele kasneje. Berite naprej.
Gospod, narava
in demonske sile
Gospod je dejal:
''To
nisem bil Jaz. Kadar Jaz jemljem, vedno nekajkrat povrnem.''
Takšni dogodki so lahko torej različnih vzrokov:
1. Ali je to v Gospodovem načrtu. Primer: atomska bomba
nad Hirošimo in Nagasakijem. Takrat je Gospod v hipu podivjanim Japoncem vzel
vse, a jim je takoj začel obilno vračati, zato so Japonci Ameriko še dolga leta
imenovali 'beikoku', dežela riža, ker
so ZDA vlagale ogromne denarje za obnovo, demokratizacijo in hranjenje tega
naroda. Gospod je kruto vse vzel, da je mnogo več povrnil, narod pa je naredil
v bolj kot ne pacifističnega.
2. Ali so to samo naravni pojavi, kot vsak običajen dež. Vendar
se pri nevihtnih-super-celicah pogosto zgodi še nekaj drugega:
3. Naravni sili se pridružijo demonske sile, ki so
sovražne ljudem. Njih namera je, da ljudje prekolnejo Boga, izgubijo vero Vanj
in se odvrnejo od Njega.
Kajti dva rodova Zemlje; kajni in abeli, levičarji in
verniki; so le odraz konflikta, ki vlada med očem nevidnim energijskim svetom
in transcendentnim Kraljestvom (ki je naš edini pravi Dom). Človek že od
začetka sveta ve, da obstajajo
polbogovi, ki so sicer še vedno vezani na materialnost, a so Gospodovi
služabniki, in demoni, ki so padli polbogovi oz. 'črni angeli'. Med njimi je
vedno antagonizem, boj.
Ta boj se odvija
tudi v Sloveniji, odraža se v razklanosti naroda in v politiki.
Kadar neka nevihta ali tajfun postaneta še prav posebej
zlobna, in se posebej usmerita na kraje, kjer živijo ljudje, po možnosti
pretežno verni, takrat je velika verjetnost, da gre tudi za sodelovanje
demonskih sil. En primer:
V zgodbah Kočevske lahko
preberemo, da je bila na Mirni gori globoka jama, in da je od tam pogosto
prišla sila, ki se je združila s točo in potolkla vse v smeri Črnomlja. Potem
so na tistem mestu zgradili cerkvico, in STVAR SE JE UNESLA!! Ko pa je naš prejšnji komunistični
sistem to cerkvico zanemaril in uničil, se je hudič spet dvignil, in zmlel
Črnomelj, morda kakšnih 13 let nazaj, in ravno prijatelj, ki mi je poslal zgornje
slike, je imel takrat avtomobil ves obtolčen. No, te dni ni bilo dosti bolje, tokrat je prišlo z jugo-zahoda, ne severa, in končno si bo zgradil kak nadstrešek.
Torej, ko sem slišal za tisto točo, sem parim ljudem pripovedoval o nekem zmaju na Mirni gori, in o mašah, in glej, kmalu se je začelo obnavljati od komunizma propadlo cerkvico, imeli so sveto mašo, vsako leto je
maša - in vsaj do sedaj se točni pojav, prihajajoč s tega konca, ni ponovil. Kar pa prej ni bil
slučaj, ker je nekaj hudega večkrat poskušalo, v večji ali manjši meri, storiti
škodo ljudem.
Hehe, pater in meteorolog in znanstvenik, hehe?
Demonske sile
se prav rade pridružijo demonskim 'molitvam'
Zakaj kriki Gospodu, naj ustavi točo, ki je prihajala 's
Kleka', tokrat niso pomagali? Ker to ni bil navaden naraven pojav, ampak
zmnožek narave, človeških hotenj in demonskih sil. Gospod je lepo pojasnil, naj
Ga prevedem:
Če ste toliko časa in množično molili za 'vojno', jo zdaj imate. Težko je
potem, ko se karmični proces končno sproži, stvar ustaviti s kontra-molitvami
in željami.
In tako je tudi z migrantskimi valovi, ki bodo prihajali
neustavljivo kot tokratni ledeni pogrom z neba. In enako je bilo s svetovnimi
vojnami: vse se je pripravljalo leta, desetletja vnaprej. In ko se zbere dovolj
sile, se plaz utrga, in nič ga ne more zaustaviti, tudi Gospod ne, kajti On
dovoljuje, kar vztrajno izsiljujemo.
Mnogo hudega si torej sami ustvarjamo.
Kot me je opomnil menih, in
ker sem marsikaj vedel o sili imaginacije ter hermetizmu, sem se po njegovem
stavku takoj umaknil v osamo in začel vizualizirati, kako bom srečno prišel čez
vse meje, pa še vize mi bodo dali. In res je bilo tako: po krajši, a težavni 'bitki'
so me lepo sprejeli in dobil sem vizo.
Ni vse Božja volja torej, kar se nam dogaja. Koliko let
bomo živeli in kako, je pogosto posledica
naše notranje vere, programa, ki se ju še zavedamo ne. Božja volja je nekaj
veliko inteligentnejšega od teh naših kolobocij, ker se infiltrira v nas tako,
da UPOŠTEVA vse naše zmote in travme in strasti. Upošteva vsak naš ovinek in
zablodo, in vendarle nas - vztrajno, na mehak način - vodi Domov.
Kaj pa je Božja Volja, se nenehno sprašujejo vsi, še
posebej pa to v raznih situacijah ni jasno duhovščini. Poglejte, povsem preprosto je poznati Božjo
Voljo:
Pridi Domov.
Sprejmi Odrešenika, in pridi Domov.
Ko Me srečaš, pa še drugim govori o Meni.
A tega verniki ne vedo več, zato tudi njihove molitve
prikličejo samo demonsko topovsko podporo. Kaj šele hotenja nevernih! VSE jih
spremljajo demonske sile, ki sovražijo človeka. Vzemimo primer aktualne
politike:
Povedal sem že, da so nekateri
ljudje od Gospoda blagrovani, in zato je odpor do njih toliko hujši. In povedal
sem znanje iz Bhagavad-gite, da tisti, ki želijo zemeljske cilje, potrebujejo
častiti polbogove; tisti, ki bi radi premagali sovražnika, morajo častiti
demone; tisti pa, ki bi radi Služili Gospodu in bili Odrešeni, naj častijo in
slavijo in služijo Boga osebno. In Njegove svetnike, dodajam.
In zdaj vprašanje za bralce bloga: če so gospod Janez
Janša in še nekateri kleni možje, od Gospodovega očesa blagoslovljeni, koga morajo
častiti tisti, ki so Janšo sprejeli za svojega sovražnika, da ga skušajo na vse
nedemokratične načine spodnesti? Koga morajo častiti ti osebki, ki kažejo
potuhnjeno sovražnost? Ki jo je glavni državni sodnik izrazil takole: ''Sfu..ti
ga moramo!''
No, sami pogruntajte koga, mi pa lahko samo še dopišemo:
Kogar častiš, pri njem boš potem služenje
opravljal.
Oziroma ga že opravljaš.
Saj to čutiš v duši, a ne?
Ne glede na sicer zunanje performanse pri javnih svetih
mašah. Pravijo namreč, da še hudič pride k maši, da bi spogledljivce ujel v
svoj primež.
Kdor vidi duše, vidi neizmerno stisko in stres tistih, ki
častijo demone, četudi v cerkev hodijo po 'blažev žegen', ker se jih Kristusov
blagoslov ne more prijeti. In vidi Mir v onih, ki morda izgubljajo v svetu, v
srcu pa služijo Gospodovi volji.
To je Kristusov Evangelij. Kdo more proti njemu?
Še tole: znano je, že od nekdaj, da vojska brez dela
postane banda. Zato je najbolje, da v mirnem času pomagajo narodu ali vrtajo
tunele pod gorami. In naša vojska se je štiri dni vozakala naokoli, papcala, bencin
kurila in kakce spuščala, ko pa je prišel 'sovražnik z Jadrana', in zbombardiral
Belo krajino v prah, pa nisem slišal za nobenega vojaka, kaj šele za četo, ki
bi v soboto vsaj strehe razbitega cegla pomagala razkrivati? To so delali le Božji gasilci. Gasilec, ki je garal dva dni do onemoglosti, mi je zatrdil, DA NI BILO NIKJER NOBENEGA VOJAKA NA POMOČ, AMPAK JE BIL SAMO g. CERAR, KI JE NABIRAL POLITIČNE TOČKE. To so njegove besede, pa najbrž ni Janšev volivec.
Če pa
sva kaj preslišala, me prosim popravite: ali je vsa ta strašna vojska Adriatic Štrajka kaj pomagala Belokranjcem popoldne in na dan po ujmi? Saj to je bil
tudi zadnji dan njihove vaje, torej so bili še vedno prisotni, plačani in futrani? So storili kot lažni osvoboditelji v Dražgošah? Ko je zapokalo, so pa izginili? Če niso pomagali,
potem je Mirotova in Borutova skrb za narod ena sama parada. Samo en stavek bi bilo treba, en ukaz, en sam dan trdega dela, pa bi odslužili vso hrano, ki so jo odžirali narodu.
Tako se pač menimo tukaj med seboj.









