71. Odgovori na vprašanja,

kako stopiti na Pot Domov

Plus dve alternativi.

25.5.2018, pet., zatohli dnevi, dobri za čebele in zelenjavo.

Dobil sem tale dva dooolga stavka, polna vprašanj:

''Bolj ko študiram, manj razumem sebe in svet, ali smo res tako nemočni za svet, obenem pa postajamo bolj gotovi in kompletni Zanj, nenehen in čuječ boj in hkrati ohranjati mir v srcu, a nemir in tesnobe so od drugih, kako nenehno zanikati lastne potrebe, da si odprt samo Zanj, živimo pod neko kopreno samoiluzij in v glavnem rabimo le palico ali strogo vzgojo, enim pa še to ne pomaga, kako biti nežen in mehak v srcu, če nisi izkusil ljubezni, prosim vas za odgovore na to temo, ker srce ziher boli vsakega, ne znamo pa ven iz tega stanja, kljub želji po ljubezni z Najvišjim, učili so nas imej prvo sebe rad, a kako, če si beden, lahko ljubiš Stvarnika, ostaja prepad, ali smo razcepljene osebnosti od otroštva dalje zaradi staršev, ki ravno tako niso bili uki.

Ali je to ego, če se imaš rad, in imaš rad kar je lepega in pohvališ kar je dobrega, ali moraš biti le totalno slep in nor za ta svet; le še Nanj misliti, da imaš pravico do življenja z Njim zdaj in v Nebesih, razneslo me bo od vprašanj, se opravičujem, iz srca hvala, lep pozdrav.''

Pozdravljena bralka Božjih zapisov, a glede na ta vprašanja, v dveh hlastnih stavkih iskalke, me za hip zagrabi malodušje: kaj pa sem do sedaj pisal, da se še vedno ni spravila k Delu?

1. Katero vajo za strahovito voljo in notranjo moč izvaja vsak dan, da jo bo ta vaja skozi stotine dnevov spremenila v navadah življenja in ji dala enormno notranjo silo, ki pa ne bo trmasta? Še zdravljenci dr. Ruglja so morali vsak dan 10 km preteči, poleg vsega študija, poleg vsakdanjih osebnih obveznosti. In vsako leto ta tek dokazati na državnem maratonu. Krščen' Matiček pa je prefin za kaj takega?? Preritast, prevampast?

2. Ali se je umaknila od sveta, kot da ji je zdravnik obljubil le še teden dni, en mesec življenja?

3. Zakaj ne poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša, poskuša

LJUBITI GOSPODA NA STENI?

Kako Ga razveseljuje? Mu peče palačinke, Mu poklanja cvetje, se priklanja pred Njim, ki je Jezus Kristus Odrešenik Bog? Ga veseli? Kaj Mu prepreva?

4. Katerega svetnika/svetnico občuduje, da je sveta norost zato vanjo vstopila, in v mislih temu svetniku pomaga pri njegovem Delu?

In; če vse to dela, kako to, da je še vedno ujeta v lastno črevo in misli le nase, nase, nase, nase?

To je stanje premnogih vernikov in klerikov.

Zakaj je to tako? Ker niti enega stavka Evangelija ne slišijo PRAV razloženega od teoloških študioznikov, kje šele, da bi videli kak ZGLED. Zato pa Slovenci - vsak dan bolj pokvarjen narod - nimamo NITI ENEGA URADNEGA SVETNIKA. Mar ni vzrok temu tudi pokvarjenost Cerkve? Kajti če svoje svete Ljubiš, dobiš NORO MOČ, da greš v Vatikan in tam 'prisiliš' uradnike in cenzorje in inkvizitorje, da to zaznajo, in se lotijo naših svetnikov in mučencev, in jim končno priznajo, kar jim je Bog priznal že davno, davno. Doklej se bo ta pokvarjenost nadaljevala, skupaj s pridigami izbranih duhovnikov, da ''svetniki Cerkvi ne prinašajo ničesar, ker so bili tudi oni le grešniki.'' ?? Saj, zato pa so ti padli pripovedniki v nizkotnih stanjih duha, ker je to nemarnost in je laž pred Gospodom.

A svetih zgledov imamo na stotine, samo življenje svetnikov študirajte. Ker pa vidim, da kristjanom lastni svetniki pomenijo enako kot pomije na kompostu, bom v odgovor prekopiral indijsko bhakti (Bog-Ti) zgodbo, iz mojega še neobjavljenega teksta. Kdor se bo našel v tem grešniku, in se potrudil storiti kot on, bo doživel enak rezultat kot on:

Spoznal bo Boga, osebno.

Kdor pa ne zmore storiti kot on, kot mu je bilo naročeno, bom na koncu dodal še dve podvarianti. Zgodbi sta dodani dve vrsti komentarjev: svetnikovi in moji. Zgodba je pojasnilo tega najvišjega Jezusovega navodila (Matej 16,24):

Pusti vse, in hodi za Menoj.

Zgodba o pokvarjenem lovcu

Primer spreobrnjenja

Povzeto in za kristjane prirejeno iz M-L 24.229 in naprej:

Živel je lovec, ki je živali lovil tako, da jih ni takoj ubil, zato da so se čim dlje mučile. Nekoč je v gozdu naletel na Božjega človeka in poslanca, ki se je zgrozil in lovca podučil, da vsakogar, ki muči druga bitja, zanesljivo čaka le pekel. Ker mu je to povedala sveta oseba, se je lovec ustrašil. Priznal je svoje grehe, ki se jih je naučil od svojih vzgojiteljev, in ga vprašal, kako se lahko reši te neomejene količine grešnih del. Padel je pred svetega in ga prosil za pomoč, naj ga odreši teh grešnih posledic. Sveti mu je rekel (M-L 24.255):

»Če boš poslušal moja navodila, bom poiskal način, da boš lahko rešen.«

Ko je lovec to obljubil, je sveti TAKOJ dejal: »Najprej zlomi svoj lok! Potem ti povem, kako naprej.«

Lovec mu je odgovoril: »Če zlomim svoj lok, kako se bom potem preživljal?« Božji poslanec mu je odgovoril: »Ne skrbi o tem, vsak dan bom poskrbel za tvojo hrano.«

Komentar: Kaj smo se do sedaj naučili? 1.) Naleteti moraš na Božjo osebo, ki je polna Svetega Duha. 2.) Sprejeti moraš njegov opomin ali vabilo. 3.) Iskreno moraš prositi za njegovo pomoč in Gospodovo Milost. 4.) TAKOJ moraš odvreči najhujše grešne dejavnosti. 5.) Zaupati moraš, da bo odtlej zate skrbel Gospod. 6.) Potem lahko sledi iniciacija v Gospodovo Pot Domov:

Lovec je zlomil svoj lok in takoj padel pred sveta stopala Božje osebe ter se mu popolnoma predal. Sveti ga je dvignil ter ga podučil, kako duhovno napredovati. To je storil ŠELE, ko se mu je lovec popolnoma predal. Nato mu je svetoval:

»Vrni se domov in vse bogastvo, ki ga imaš, razdeli čistim duhovnikom, ki so spoznali Gospoda. Zatem z ženo zapustita hišo in imejta na sebi samo eno obleko. Odidita do reke. Tam zgrádi malo kolibo in pred njo na dvignjenem mestu postavi križ. Vsak dan hodi okoli njega in mu služi, ter neprekinjeno poj Gospodovo sveto Ime.«

POMEN, prirejeno po sv. Š.P.: To je začetek duhovnega življenja. Ko zapusti družinsko življenje, lahko oseba odide na sveto mesto in se tam naseli v najskromnejše bivališče. Tako lahko živi zelo mirno in NEPRESTANO poje sveto Gospodovo Ime. Na tak način lahko zelo hitro duhovno napreduje. To sploh ni težko, potrebno je samo strogo slediti navodila duhovnega učitelja. Potem bo sčasoma dosežen popoln uspeh. Kar se tiče hrane, ni nobenega problema: če Gospod vsakogar oskrbuje s hrano, zakaj ne bi oskrboval Svojega predanega služabnika? Včasih predani služabnik ne skrbi niti za bivališče, enostavno odide v samotno votlino. Tako lahko živi v votlini, v kolibi ob reki, v palači ali velikem mestu kot sta New York ali London. V vsakem slučaju pa mora slediti navodila duhovnega vodnika, predano služiti svetemu križu (razpelu, kapelici ali sveti podobi) ter peti sveto Ime. Lahko odide v katerikoli del sveta ter tam pouči ljudi, da postanejo Gospodovi predani služabniki, sledeč predpisane postopke, obožavajoč sveti križ ter neprekinjeno pojoč sveto Gospodovo Ime.

Komentar: Večina zavzetih bralcev se bo vprašala, kako neki v velemestu zgraditi 'kolibo' in slediti Gospoda Jezusa Kristusa? Takole gre: najdi si majhno stanovanje, sobo, kjer te nihče ne pozna, najdi si službo za minimalno plačo, ki ni grešna, in najdi si svetniškega duhovnega učitelja. Hôdi na delo, ves ostali čas pa posveti molitvi in petju svetega Imena, študiju svetih Knjig in obiskovanju ter poslušanju duhovnega vodnika, učitelja. Izogibaj se vsakršne slabe družbe. Če je oseba zares iskrena, ji lahko Gospod nakloni tudi tak položaj, da ji ni potrebno skrbeti za denar. To je lahko v samostanu ali pa tudi v opisani 'kolibi'. Ključ je v življenju z MINIMALNIMI materialnimi potrebami, a popolno predanostjo in zagnanostjo služiti Gospodu. Na tak način, brez slabe in stare družbe, naš lažni jaz (ego) hitro izgubi oporo, začne odmirati, in skozi preizkušnje in klicanje Gospoda, se nam Gospod na tak ali drugačen način razodene.

Duhovni učitelj je nadaljeval: »Vsak dan vama bom poslal dovolj hrane. Jesta lahko kolikor želita.«

POMEN, prirejeno po sv. Š.P.: Ko oseba sprejme nenehno zavedanje Gospoda, ne potrebuje več skrbeti o materialnih potrebah. Gospod osebno daje svojemu služabniku vse, kar potrebuje.

Komentar: Seveda to velja za predanega služabnika, ki je popolnoma predan Gospodu in Mu služi po vseh močeh, 24-ur na dan. Če kdo misli, da je Gospodov predani sluga, a nima kaj za jesti in za obleči, se mora vprašati, če je res čist v srcu. Že smo zapisali odlomek iz Evangelija, ko enako trdi Gospod Jezus, pa ga dajmo še enkrat. Matej 6,26:

Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one?

In pa v Apd 4,34: Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja.

Ko se je v bližnjih vaseh razvedelo, da je bivši lovec postal Gospodov predani služabnik, so vsi vaščani po Božjem navdihu začeli prinašati miloščino. Te je bilo desetkrat preveč, kot sta jo z ženo potrebovala. Vzela sta samo toliko, kolikor sta potrebovala za tisti dan. Bivši lovec je učitelja celo prosil, naj mu ne pošilja toliko hrane, ampak le za dve osebi na dan.

Komentar: Takšni so principi hoje za Kristusom: poskrbel bo za Svoje predane služabnike, če bodo 'polomili svoje loke' in natančno sledili dane jim napotke ter vsak dan jemali le za tisti dan ter bili popolnoma odvisni le od Gospodove Milosti. Če pa nekdo postane 'služabnik' le zato, da bi lagodno živel, takoj postane popotnik v pekel. Podobno je opisano v 5 Mojzes 8,6-20:

Obilje spodbuja k napuhu

''Izpolnjujte torej zapovedi Gospoda, svojega Boga; hodi po Njegovih poteh in se Ga boj! Kajti Gospod, tvoj Bog, te pelje v lepo deželo, v deželo potokov, studencev in podzemskih vodá, ki izvirajo po dolinah in gorah; v deželo pšenice, ječmena, vinske trte, smokev in granatnih jablan, v deželo oljk in medu; v deželo, v kateri ne boš jedel kruha v revščini, kjer ti ne bo ničesar manjkalo, v deželo, katere kamni so železo, in ki boš iz njenih gorá kopal baker. Do sitega se boš najedel in zahvalil boš Gospoda, svojega Boga, za lepo deželo, ki ti jo je dal.

Varuj se, da ne pozabiš Gospoda, svojega Boga, da ne bi izpolnjeval Njegovih zapovedi, odlokov in zakonov, ki ti jih danes zapovedujem! Ko boš jedel do sitega, zidal lepe hiše in v njih prebival, ko se ti bo množilo govedo in drobnica, množilo srebro in zlato in vse tvoje imetje, glej, da se tvoje srce ne prevzame in ne pozabiš Gospoda, svojega Boga, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, ki te je vodil po veliki in strašni puščavi, kjer so strupene kače, škorpijoni in suhi kraji, kjer ni vode; ki ti je točil vodo iz kremenaste skale; ki te je v puščavi hranil z mano, ki je tvoji očetje niso poznali. Tako te je poniževal in preizkušal, da bi ti potem izkazoval dobrote. Pa boš rekel v svojem srcu: »Moja moč in sila moje roke mi je pridobila to bogastvo.« A spomni se Gospoda, svojega Boga, kajti On je tisti, ki ti daje moč, da si lahko pridobivaš bogastvo, zato da uresničuje, kakor to dela danes, svojo zavezo, ki jo je s prisego sklenil s tvojimi očeti. Če pa bi vendarle pozabil Gospoda, svojega Boga, in hodil za drugimi bogovi, jim služil in se jim priklanjal, vam danes zagotavljam, da boste gotovo uničeni. Kakor narodi, ki jih Gospod uničuje pred vami, tako boste uničeni, ker niste poslušali glasu Gospoda, svojega Boga.''

Kdor zna to brati v transcendentni luči Učenja o predanem služenju, razume, da mu bo Gospod namenil toliko, kolikor je nujno, da lahko živi ('drži dušo in telo skupaj') in opravlja svojo duhovno prakso skozi predano služenje Gospodu z Ljubeznijo. Nekdanji lovec in žena sta vsak dan vzela le toliko miloščine, kolikor sta potrebovala za tisti dan. 2 Mojzes 16:

Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, pošiljal vam bom kruh z neba; ljudstvo pa naj hodi vsak dan nabirat samo za en dan hrane …«

Zgodba nas uči, da nas le Milost Gospodovih čistih predanih služabnikov lahko reši; uči nas, kako dobri Gospod skrbi za tiste, ki se Mu popolnoma predajo – v hipu so rešeni vseh materialnih vezanosti, dušnih dolgov in grehov. Na njih pa je, da se z močjo volje in Ljubezni do Gospoda VSAKODNEVNO BORIJO, da ostajajo v tej svoji zvestobi. Tako nenehno ostajajo v transcendenci, četudi še vedno živijo na Zemlji. Veliko je bilo izbranih, ki pa so čez čas popustili, padli v navidezno resničnost lažne vere in lažnega upanja, ne vedoč, da ponovno blodijo v materialni sferi, ter da zanesljivo drsijo proti peklu lastne duše. Ta strahota pa se Kristusu popolnoma predanim dušam, ki so za vedno zlomili svoje loke, ne zgodi, kajti varuje jih Gospod osebno, oni pa Mu nenehno služijo z Ljubeznijo. Temu se reče: 'najti Jezusovo blaženost v svojem srcu, in Ga oznanjati svetu'.

Podvarianti za neodločne

1. Kdor pa ne zmore zaživeti, kot da ima samo še en teden, en mesec življenja pred seboj, in je vezan na svoje 'potrebe', ki so izven najosnovnejših potreb za preživetje telesa, tistemu pa se Pot zelooo ZAKOMPLICIRA. A glej, glej, indijski sveti bhakte, ki so Gospoda kot Osebo Ljubili že tisoče let pred rojstvom krščanstva, kristjani pa jih še danes neumno in zlobno imenujejo 'hinduistični panteisti', so 'ljudem vmes' svetovali:

PREŠUŠTVUJ!

Današnji čas je doba prešuštva, vsakdo ve, kaj je ta packarija, in glej, sveti Gospodovi bhakte so znali izkoristiti to grdo in morilsko lastnost človekove živalske strani, da so duše usmerjali k Bogu. Takole gre to prešuštvovanje:

Vsakdo ve, kako se obnaša ženska, ki prešuštvuje, podobno je pri možeh:

1. Ves dan misli le na ljubčka,

2. a vestno opravlja dela v službi in doma.

3. Doma je tako zelo pridna, da se mož in ostali kar čudijo: bolj ko misli na svinjarije, bolj drgne stanovanje, in boljše jedi kuha svojim ljubljenim. Vsa je sladka in prijazna, potrpežljiva in simpatična.

No, takšno prešuštvovanje predlagajo tudi svetniki, le da:

Nenehno, skrivaj, ves nor od zaljubljenosti in duhovne strasti

MISLIŠ NA GOSPODA!

Hahahaha, to pa je antidot, serum proti kači! Prešuštvuj tako, da navzven opravljaš vse, kar tvoja vrsta zapora zahteva, od znotraj pa:

Nenehno misli na Gospoda, ki je Kristus,

in nikoli ne pozabi Nanj!

Kadar le moreš, skrivaj zbeži k Njemu, vrzi se na kolena pred Njim in s čelom na tleh Ga hvali, potem pa, če želiš, še pleši Zanj in poj Mu hvalnice, beri o Njegovih svetnikih in veseli se nebes. Nenehno moli in ponavljaj Njegovo sveto Ime.

2. Kdor pa še tega ne zmore, ker je tako zelo pokvarjen v svojem srcu, ker je tako zelo vpet v gnusne grehe, tisti pa naj gre v cerkev. Naj pomaga materi Cerkvi, pometa naj in rože cvetliči, župnika naokoli vozi in trpi vse težave, ki ga bodo tam doletele. Daruje naj denar, svoj čas, energijo in svoj ponos. Kadar pa gre mimo podob Križanega, Matere in svetnikov, naj, kljub notranjemu napuhu, da je njegov položaj v Cerkvi zdaj pa le nekaj vreden, skloni glavo vsaj v srcu, če sta hrbet in vrat še vedno pretrda. Priklanjaj se pred Gospodom kadar le moreš, A NE TAKO, DA TE DRUGI KAJ DOSTI VIDIJO, sicer bo tvoj ego iz tebe naredil dodatnega 'duhovnega' klovna. In resnično, resnično povem vam: prej kot v 500 do 1000 letih bo takšna duša Odrešena! Aleluja!

Zaključek

Lahko bi odgovorili na vsako besedo zgornjih vprašanj, a to bi bilo le vrtenje v krogu. Loti se DELA duša, in študiraj ta tekst noč in dan naslednjih deset let, pa boš spoznala, kako je sladka Gospodova Ljubezen! A misliš, da je tale bedni jona kar v puding skočil? Mar ni trpel dlje in bolj kot ti zdaj? Saj mora duša iti skozi nek pekel, da spozna, kaj je ta naš bedni svet in Kdo je v resnici Bog. In da se končno spet SPOMNI. KOMU v resnici pripada.

Študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj, študiraj, poskušaj;

in glej: ne da bi vedela, boš kvalificirana, da gledaš Boga, in Beseda bo postala resnična tudi zate. Matej 5,8:

         

Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.

Janez 14,23:

         

Jezus je odgovoril in mu rekel: ''Če Me kdo Ljubi, se bo držal Moje Besede in moj Oče ga bo Ljubil. Prišla Bova k njemu in prebivala pri njem.''

Amen.

Linkajte vsem, ki javkajo, da jim je Bog nekje daleč. In Sveti vas bo linkal na Milost. Če pa se bo našel kdo, morda celo duhovnik ali redovnica, ki bo zavrnil današnji tekst, češ da je zgrešen, potem, resnično, resnično poslušaj:

Zapri oči in ušesa in ZBEŽI stran od gostitelja hudih duhov, beži, beži kolikor te noge nosijo, 'ako ti je život mio' in če ti je kaj za svojo dušo! In nikoli se ne vrni tja, kajti enajsto pravilo, zapoved, ki sledi 10 Božjih zapovedi, se glasi:

Izogibaj se slabe družbe.

70. Meglene molitve: meglene volitve

Ne-vzgoja vernikov je propad vsake družbe.

Knjiga, zakodirana za meglena srca.

21.5.2018, pon., morda nekaj sonca danes.  

Bil sem povabljen, da si ogledamo en film. Futurističen, po-kataklizmičen. Takih seveda ne gledam, a so rekli, da je o Bogu, pa sem šel, kar streslo me je. Veliko mrtvih, svet po katastrofi, boj za preživetje … Skozi ta svet hodi Denzel Washington, strašen bojevnik, če se ga kdo loti. Hodi že 30 let: ''Smer: zahod.'' Bog mu je tako prišepnil. S seboj nosi neko knjigo, iz katere vsak dan bere. Naleti na bando, katere vodja želi samo eno v življenju: PRITI DO ENEGA IZVODA SVETEGA PISMA, ker so vse izvode med in po vojni uničili. Ker ima ta Knjiga Besedo Moči v sebi. Bandit si želi Pisma zato, da bo 's pravimi besedami' manipuliral narod. No, stvar se dramatično zaključi: pride do Pisma, in Božjega sla še v trebuh ustreli. A Bog pomaga svojemu glasniku doseči zahod, kot mu je obljubil; uspe mu priti v razrušeno velemesto, tam pa so ljudje, ki Sveto pismo spet razmnožijo. A kako ga bodo razmnožili, če pa ga je baraba vzel Božjemu prenašalcu? Takole je bilo: ko doma odpre Knjigo, ki je bila s ključkom zaklenjena, se mu zmeša; napisana je v pisavi za slepe. Vse je bilo zaman, in tudi on je ranjen, gnije mu noga, slepa žena pa se noče spomniti brailove pisave, ker je pregrob z njo in ker ne pove, kje ji je pustil hči. Ta hči pa je pomagala Glasniku, da je prišel na cilj. Brez Knjige sicer, A JO JE ZNAL NA PAMET, saj se jo je učil 30 let. Mož v miru zdiktira celotno Sveto pismo zapisovalcu, potem pa umre. Knjiga je takoj natisnjena v veliko izvodih in Bog je preko svojega Glasnika rešil zadevo. Aleluja! 

 Glasnik po spominu narekuje Sveto pismo in OPRAVI SVOJO NALOGO. 

Ta film je na nek način izjemen v svojem razumevanju Nauka:

1. Bog pokliče Svojega glasnika in mu da nalogo. In tudi sposobnosti.

2. Ta naloga je strogo specifična, popolnoma JASNA.

3. Bog ga varuje na vse načine, da nalogo lahko opravi.

4. Glasnik napenja vse moči, da opravlja le svojo nalogo, in se ne da potegniti v meglene variante in stranske izvedbe. Zasleduje le nek občutek v sebi, Svetega Duha.

Potem sem se spomnil kavbojskega filma iz mladosti, o čemer sem že nekje pisal: oficir vojske, ki išče upornega indijanskega voditelja, naleti na traperja, belca, ki je Indijančev prijatelj. Prosi ga, naj mu razkrije, kje se nahaja. A drugi ne verjame oficirju, da so njegovi nameni lepi, zato vojak položi na mizo Sveto pismo, in reče, da ga bere. Traper pa odgovori: ''Odvisno, KAKO ga bereš.''

V tem je vsa poanta: kako razumeš Nauk, kako si Ga interpretiraš? Ti Ga interpretirajo teologi in duhovniki, si ga sam, ti ga stara mama, ali ti ga svetniki in Jezusovi čisti bhakte? V tem je strahotna razlika: kot lahko nož uporabljamo za dobro, nevtralno ali slabo, je enako s Pismom. Vsi vemo, da so teološke interpretacije nedosledne, ker še vedno izhajajo iz teologovega zemeljskega posvetnega uma. Samo teolog, ki je Jezusov osebni služabnik, bhakta, Bog-ta, ker Ga vsak dan vidi in sliši, in je imel duhovnega vodnika enakega ranga, samo takšna oseba ti lahko Pismo razlaga na transcendentni, Božji način. Ki je EDINI RESNIČEN. Pa četudi Knjige ne pozna prav v vsak detajl, saj ga tudi sveta Bernardka ni, pa tudi sveta Favstina ne, a kaj, ko sta bili svetnici, zato bi bila vsaka njuna pojasnitev sveta.

Kaj pravi Evangelij?

Takole gre: Matej 21,21:

         

Jezus jim je odgovoril in rekel: "Resnično, povem vam: Če boste imeli vero in ne boste dvomili, boste delali ne samo to, kar se je zgodilo s tole smokvo, ampak tudi če boste rekli tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje,‹ se bo zgodilo."

Marko 11,23:

         

"Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo."

Kot vidimo, nas Gospod uči pravilne molitve za natančno določene cilje. Ne govori o 'kr neki' molitvah, ki smo jih vedno molili, o razmetavanju gora na splošno. Tudi Očenaš je skrajno natančna molitev; v njem je sedem prošenj, ki so popolnoma jasno izražene. Ni npr. nekakšna splošna molitev, da bi nam bilo dobro. Tako molijo že staro-Judje v Stari zavezi:

KLIKNI

Kot vidimo, so vsi Izraelci, v raševini in postenju, izražali eno samo prošnjo: Gospod, reši nas sovražnika in pogube.

Naša molitev

Mi pa smo dosti bolj megleni, zato bodo tudi rezultati megleni, najverjetneje enaki dosedanjim sedemdesetletnim: levičarskim in brez-svetniškim. Naletel sem na tale tvit:

https://twitter.com/Stolnica/status/995257842146963456

Potem sem kolega prosil, če mi pošlje sken iz Družine, ki mi še ni prišla v roke. Takole gre:

  

Kot vidimo, je vse skupaj bolj kot ne megla, previdna megla, da ne bi zdražili levega katolištva, ki po nedeljskih mašah že 70 let voli levičarje, post-komuniste, (ki so začeli zahajati k mašam, njihova dejanja pa so daleč od Nauka, razen po besedah).

Za vsako vrstico molitve se lahko vprašamo: mar tako ne delajo že levičarji? Saj skrbijo za državo in narod; kristjani hodijo na volitve in odgovorno delijo svoje glasove; za pravične in življenjske, za družine in avtoceste … Levi voditelji ponosno predstavljajo svojo domovino, kar g. Cerarja in Pahorja in Kučana vprašajte, 'če nej taku'. Tudi za uboge se zavzemajo, samo Rdeči križ poglejte! Pa naše zdravstvo - niso storili vsega, kar je bilo v njihovih močeh? Ne govorijo o miru in bratstvu in edinosti na Zemlji? O odprtih mejah in odprtih srcih in denarnicah? Ne sprejemajo tujcev kot narekujeta papež Frančišek in Merklova gospa?

To je torej molitev, ki NE VZGAJA, saj nima jasne smeri, kot jo je imel Glasnik zgoraj; prav lahko, da so jo napisali v uradu našega spoštovanega prvega katoliškega predsednika, ali pa v ekipi gospoda Šarca. Kar bi bilo sicer zelo lepo, zelo, zeloooooooooo lepo, a žal take molitve ne prinašajo ničesar, ker so vsi Izraelci molili le za eno stvar: ''Gospod, reši nas sovražnika, da nam ne pohabi otrok!''

Konkretna molitev

Seveda tale jona od zgube ni nikak škof ali pesnitelj, pa vendar, da bo smer vsaj malo nedvoumna, da bo iz megle ven obsijana:

Molitev za rešitev Slovenskega naroda

Ljubi Gospod, ki Si Jezus Kristus,

Ti odjemlješ grehe sveta, Usmili se nas!

Prosimo Te, odpusti nam naše daljne klerikalne grehe,

katerih grozna karma je, da nam že 70 let vladajo brezbožni.

Ti odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo:

naj se slovenski voditeljski kader zamenja po toliko desetletjih,

daj nam DESNE voditelje, za nekaj mandatov,

da vidimo, kako bodo oni opravili svoje delo.

Prosimo Te, daj jim priložnost,

da nas po Tebi rešijo dušnega in narodovega propadanja,

kraje, laži, nemorale in vsiljenih migracij,

ki nam jih pošiljaš kot kazen za našo nezvestobo.

Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov,

Ti sediš na desnici Očetovi, Usmili se nas!

Doklej naj še traja naša kazen?

Usmili se nas, Ljubi Gospod,

kajti edino Ti Si sveti, edino Ti Gospod,

edino Ti najvišji, Jezus Kristus,

s Svetim Duhom, v slavi Boga Očeta.
Amen.

 Dejstvo, ki govori

Japonci imajo pregovor, ki pravi, da družina, ki je složna, kupuje zlato; nesložna pa še šivanke ne more kupiti.

Naša DESNA družina pa ni složna. Niso stopili skupaj v Združeno desnico Slovenije, ampak je najprej g. Tonina odcentrifugiralo, kot hokejski plošček; potem čudnega g. Zidanška; pa g. Primc se je zakalkuliral tam, kjer se tega ne sme početi; g. Janša ni na prvem srečanju vstal in začel: ''Svéčano se obavezujem …'' (malo starejši vemo, od kod začetek te prisege), ''da v primeru skupne zmage ne bom vztrajal pri mojem mandatarstvu, ampak bomo predsednika vlade določili po medsebojnem pogovoru.'' Niti se ni umaknil mlajšemu, kar bi polomilo zobe proti-Janši-združeni-levici-in-polovici-desnice, sam pa bi vodil iz ozadja, kot to počno najmočnejši  voditelji. Glede tega:

Na japonskem obvladajo HARAGEI, to je vodenje s pomočjo tihe moči: šef gre na sestanek z drugim šefom, a sedita pri strani ali v ozadju, in sta TIHO. Srečanje vodita njihova namestnika. Ko pride do zapletov, sta še vedno TIHO, samo s tišino usmerjata svoja nižja predstavnika. Ta dva pa morata zaznavati NAMERO svojega predsednika. Na tak način se rešujejo najtežji problemi in spori, in tako tudi naši 'strici iz ozadja' že 70 let vladajo Sloveniji. A mi tega ne moremo dojeti: biti DOBRI stric iz ozadja.

Potem predstavnica SDS govori, da oni ne odklanjajo nikogar, in me kar mraz strese, ker to napoveduje sodelovanje s komerkoli: levičarji in kvazi-desničarji? G. Primc je govoril popolnoma drugače, a Gospod ga je (žal?) odpoklical za druge naloge. Mi pa bomo šli po starem naprej? 

Nimaš kaj; 'dič kle, 'dič tam; vsa desnica skupaj ne zbere 30, 35% (če dodamo še tisto enoprocentno desnico, ki je sploh ne bo v parlamentu), ker so se razparcelirali po svojih kotih in sebičnih hotenjih. To vse skupaj ni prav nič evangelijsko, če bi imel Jezus tako ekipo apostolov, danes nihče ne bi niti slišal za nekega obskurnega preroka iz neke puščavske pokrajine. A Njegovi sveti apostoli, neuki in nerodni, tudi težavnih medsebojnih karakterjev, so bili od prvega trenutka ENOTNI glede Nauka, in so Ga razglašali popolnoma ENOTNO. Detajle te Resnice danes potrjujeta celo sodobna znanost in versko neodvisna zgodovina.

Kakorkoli: meglen načrt za gradnjo hiše prinaša katastrofalno izvedbo, ker vsak zidar in vodovodar in tesar in električar kar po svojih zamislih delajo. Nekoč sem opravljal tako delo, in naletel, da so v bodočem otroškem vrtcu, kjer je zdaj tudi volišče, električarji namestili vtičnice pod okni, čeznje pa so centralisti pritrdili radiatorje. Vsak je imel svojo varianto načrta, in se je le svojega držal. 

In ko je bila otvoritev, so še eno uro pred tem malarji packali zidove (in s tem tla in okna), potem, ko so čistilci že vse očistili za slavnostni dogodek in visoke goste. No, tak se mi zdi tudi načrt DESNICE za tokratne volitve, pa 'uradne' molitve Cerkve tudi. Megla. 

Samo en pogumen škof bi moral svojo mitro odložiti in si upati povedati svoje nedvomuno osebno DESNO mnenje, ČE BI GA IMEL. 

Ps: Naslov filma je Elijeva Knjiga (The Book of Eli), kar je dvoumno: Eli je bil Glasnik, ki je nosil Knjigo na zahod, a vsi vemo, kaj pomeni beseda Eli, odkar je Jezus Gospod na križu potarnal: "Eli, Eli, lama sabaktani?" Naj vas uradni trailer filma ne zavede, ker je poln eksplozij: tisti, ki Ljubite Boga, pa boste videli Boga. Večkrat sem bil solzan, samo če je bila Knjiga omenjena, kaj šele  zaradi predanosti Glasnika svoji KONKRETNI Nalogi. 

Aleluja!

69. Zakaj je 'upravičeni' samomor neupravičen

Zapletena in usodna psihologija samomora.

Slika: splet

17.5.2018, četrtek, aprilsko vreme.

Nekaj dni nazaj je svet obšla farsa 104-letnega avstralskega znanstvenika, ki je na neki švicarski kliniki končno uspel storiti samomor. Češ, da mu je življenje postalo betežno. Bil je 'pri brihti', celo duhovičil je, pel odo z besedo Bog v besedilu, na koncu pa izjavil, da ne veruje v posmrtno življenje.

Zelo se je prevaral. Kdor lahko sledi stanje duš - kajti mi smo duše, ne telesa, telesa so le obleke, ki jih po nekem času odvržemo - je lahko z grozo spoznal, kako zelo zapravljeno življenje je živel tak človek, kajti iz blagega rosenja je prišel pod peklenski kap: v svet lačnih duhov, to je v predpekel. Svet torej, kjer vladajo hudi duhovi, ki si želijo nečesa skrajno zemeljskega. Npr. smrti telesa.

Le nekaj dni po tej novici potem slišim za samomor znanega mi človeka: ponovljena huda bolezen, katetri, vrečke, operacije, trpljenje in nobenih možnosti … Ker ima vsakdo točko, na kateri se lahko zlomi, takšnega odhoda ne smemo in ne moremo ocenjevati in soditi, ampak biti sočutni; se bi pa dotaknil stanja duha pred usodnim dogodkom, ker za dušo nosi skrajno hude posledice.

Upravičenost samomora

Seveda je samomor kdaj tudi upravičen, recimo v vojni, kot pogumne Kurdinje, ki so se razstrelile, preden so jih v roke dobili islamski 'džihadisti'; pa morda samomor, ko si hudo trpinčen v zaporu, da bi izdal svoje prijatelje; ali samožrtvovanje v vojni, za dobro drugih ali rešitev nemočnih …

Tudi svetniki mnogih religij delajo pravzaprav samomore, iz velikega hrepenenja, da se duša končno popolnoma vrne k Bogu. Ti 'samomori' so na nek način prikriti, ker so posledica velikih askez, naporov in postov. Dejstvo je namreč, da je narava Zemlje in našega telesa tako zelo strahotno močna, da marsikateri duši preprečuje trden stik z Gospodom, ki duši prinaša Mir, ker je naš edini in končni Dom. Že smo večkrat omenili primer svetega Frančiška, ki je šel izzivat nekega sultana dol v Arabijo, da bi ga 'kao' v mir spreobrnil, ker pa je bil to pameten mož, Frančišku ni nasedel in ga ni naredil za mučenika, ampak ga je lepo sprejel, vljudno poslušal in na koncu celo obdaroval. Če sem enkrat prav videl, mu je daroval lep nož, kar je bilo pravzaprav cinično darilo. 

In je šel Frančišek lepo domov in tam začel s hudimi askezami, ki so ga na koncu pripeljale do zgodnjega konca in vnebohoda. Tudi naša Najsvetejša (ker je nitya siddha, Gospodova osebna spremljevalka in poslanka s posebno nalogo), sveta Favstina Kowalska, se je še pred vstopom v samostan in boleznijo 'mučila' z ostrimi pokorami, katerih jedro je bilo odpovedovanje hrani, trdo delo in nenehna molitev.

Seveda pa moramo strogo ločiti islamistične oblike zavrženega džihadističnega samomora ob istočasnem čim večjem umoru 'nevernikov', v peklenski veri, da jih bo to pripeljalo v raj. Takšna sprevržena vera lahko svoje častilce pripelje le do tja, kjer se nahaja njen izumitelj, ki je v K 46-9 jasno zapisal dvom o lastnem odrešenju. VEČ. 

Problem psihološkega stanja samomorilca

Pri samomoru, kjer se nekdo želi rešiti svojega telesa, da bi si olajšal neko tegobno stanje duha in/ali telesa, je težava v tem,

v kakšnem stanju duha se pripravljaš za to dejanje

in v kakšnem stanju duha ga izvedeš.

Poglejmo si nekaj zakonov, ki si jih je potrebno dobro vtisniti v spomin:

1. Stanje našega uma pred smrtjo je izjemnega pomena za usodo duše po zapustitvi telesa. V večini primerov se stanje, ki je pred smrtjo, potem samo nadaljuje ali celo STOPNJUJE.

2. Zaradi tega vse iskrene duše, ki iščejo Gospoda ali morda že hodijo za Njim, NENEHNO KAR SE LE DA LJUBEČE MISLIJO NANJ.

3. Kajti nikoli ne veš, katero uro te doleti smrt, in če takrat nisi v ljubezenskem stanju duha, Ljubezenskem do Boga, te po smrti telesa ne čaka PRAV NIČ DOBREGA.

4. Zato se resnično duhovni ljudje nenehno pripravljajo, kajti ko pride umiranje telesa, pa naj traja eno sekundo ali pa en teden, takrat zna biti precej kaotično in dušeče in boleče. V takšnih trenutkih lahko zbran Božji um obdržijo le tisti, ki so to stanje duha nenehno vadili in ga tudi trdno utrdili. Takšni lahko umro tudi navidez težavno, a ker je njihov duh trdno povezan z mislijo na Gospoda, ki je Kristus, in to v Ljubezni, bodo Rešeni.

Razlika

Vzemimo torej ta dva tipa samomora: pri enem misliš na Boga in se morda obrambno žrtvuješ za druge, ker jih Ljubiš (recimo v vojni); ali da jih ne bi izdal in s tem pogubil; pri običajnem samomoru pa je človek ujet v samega sebe in svojo brezmejno in 'nerešljivo' muko.

Stanja duha so torej popolnoma različna, zato so tudi usode duš po smrti telesa popolnoma različne. Imamo recimo državnika, ki naj bi bil kristjan, ki je vse življenje sedel na dveh stolih in bil čaščen; pokopljeta ga garda in škofje, a se znajde v predpeklu ali v deželi asur, prepirljivih demonov. Zakaj? Ker se ni spovedal mladostnih vojnih grehov, in odšel je v tiste svetove tistih hudih duhov, ne glede na to, kdo vse ga na tem svetu hvali. Hvalijo ga, hvalijo, z Ljubeznijo pa zanj ne moli NIHČE. Zato tudi tiste, ki ga hvalijo v njegovi pogubi, čaka ta 'raj', kajti kogar hvališ, boš njegovo deželo spoznal.

'Sodobno' (= pogosto izkrivljeno) krščanstvo živi v brezmejni zmoti o lahkotnem odhodu v nebesa, dovolj naj bi bil recimo že cerkveni pogreb, pa kakšna maša za pokojnika, ali kakšna molitvica. ZMOTA, ZMOTA, KAKŠNA HUDIČEVA ZMOTA!

V Gospodov Dom zlahka pride, kdor zmore le nekaj minut Ljubiti Gospoda, morda celo nekaj sekund, a ta Ljubezen mora biti popolnoma čista, v srcu ti mora biti SAMO ON, tako zelo, da nič ne misliš nase in svoje želje in tegobe.

Da pa je lahko nekdo v tem stanju duha, mora biti resničen duhovni bojevnik. Kajti če te golega z glaževino reže kasnejši 'veliki filozof', kot je duhovnikom počel znani partizanski morilec; ali pa te duši lastno dihanje in bolečina; ali te morijo strašna duševna stanja; ali pa je smrt prišla nenadoma, skozi nesrečo, kri brizga in imaš samo še eno minutko časa:

Kdor takrat uspe Ljubeče pomisliti na Gospoda, je Rešen.

To doseči je torej precej zahtevna naloga. Enako je, ko si omrtvičen od protibolečinskih sredstev ali če umreš v komi.

Stanje duha tik pred samomorom

V lokalnem časopisu je članek o mladem boksarju. Tekst nosi naslov: Ko se boriš za zmago, postaneš pošast. To me spominja na pripovedi bivših profi-morilcev, ki povedo, da moraš imeti v času 'akcije' posebno strašno hladno in nepopustljivo stanje duha, sicer naloge ne boš opravil. To stanje duha lahko ponazorimo s primerom podivjanega psa, ki ga ne more ustaviti nič:

Domišljamo si lahko, da tudi samega sebe ubiti zahteva podobno stanje duha do sebe ali sveta. Vsaj pri običajnem človeku je tako, kajti ubiti sebe je pravzaprav protinaravno. Samo izjemno redke osebe lahko umro v ljubečem stanju, bistvo katerega je ljubeča misel na druge, Drugega, ne pa nase.

Običajen človek, ki dvigne roko nadse, pa mora biti v nekakšnem peklenskem stanju čustev in uma, kar pa je potem tragično za nadaljnjo usodo te duše.

Seveda obstajajo tudi POSKUSI samomorov, kjer oseba bolj prosi za pozornost in pomoč, kot pa da bi dokončno želela umreti, če pa je odločena umreti, je običajno stanje takih oseb peklensko, zato tudi po smrti obstanejo v peklenskih stanjih duše. Iz njih si sami ne morejo nikakor pomagati.

Pomoč

Pomoč takšnim neodrešenim dušam je seveda molitev Gospodu, da se jih Usmili. Vendar resnično, resnično povem vam:

Samo Ljubezen do Boga Odrešuje,

zato mehanske neosebne maše, ter molitve iz navade in brez srca, brbljanja, takšnim dušam ne pomagajo domala NIČ.

Še več, ne le to: včasih celo svetnik zaman moli za neko dušo, če ta ne sprejema Ljubezni, ker ima še neke izjemno močne zemeljske težnje. Takšna duša ne bo odšla Domov, ampak bo kot lačni duh živela v energijski sferi materialnega sveta. Te duše so demonske, saj jih imajo pravico mučiti hudi duhovi. Sveta sestra Favstina v D. 1698 zapiše:

"Pogosto spremljam duše umirajočih, in zanje milo prosim zaupanja v Božje Usmiljenje in moledujem Boga za zveličavno Milost, ki vedno zmaguje. Božje Usmiljenje večkrat v zadnjem trenutku doseže grešnika na čudežen in skrivnosten način. Kakor da bi bilo navzven vse izgubljeno, toda ni tako; duša, osvetljena z močnimi žarki skrajnega Božjega Usmiljenja, se v zadnjem trenutku s tako silno Ljubeznijo obrača k Bogu, da v enem samem trenutku od Boga prejme [odpuščanje] tako grehov kot kazni, navzven pa ne kaže nobenega znamenja ne obžalovanja ne kesanja, ker se na zunanje reči ne odziva. O kako nepojmljivo je Božje Usmiljenje.

Toda, o groza, so tudi duše, ki prostovoljno in zavestno zavračajo in prezirajo to Milost. Tudi pri samem umiranju usmiljeni Bog daje duši svetli notranji trenutek; če duša hoče, ima možnost, da se vrne k Bogu. Toda pogosto so duše tako zelo trdovratne, da zavestno izbirajo pekel; onemogočajo molitve, ki jih druge duše zanje izročajo Bogu, in celo prizadevanja samega Boga…"

Ja, tudi to se dogaja: s prošnjami in molitvami izprosiš dušo do Gospodovih stopal, čez teden dni pa jo najdeš spet v greznici zemeljskih hotenj in strasti. Potem pa naj kar ostane tam, da se bo nečesa naučila.

Rešitev

Obstajajo tri točke, tri navodila, da se rešimo peklenskih stanj:

1. NENEHNO LJUBEČE MISLI NA GOSPODA,

2. NIKOLI NE POZABI NANJ,

3. POPOLNOMA ZAUPAJ NENEHNEMU PRIKLONU PRED NJEGOVIMI NOGAMI.

Kdor ta edini Nauk postopoma spravi v vsakodnevno prakso, je Rešen, še preden sploh umre, in tudi po smrti telesa nikoli ne umre, ker ga Gospod osebno sprejme; kdor pa ostane v zemeljskih in peklenskih stanjih duha, je mrtev, kajti njegova duša (= on) je oddvojena od Izvora Miru in Sreče.

Zaključek: samo Ljubezen

Glede na vse povedano je zdaj razumljivejše, zakaj so mnogi Kristusovi mučenci mirno kot ovce sprejeli meč. Eden od njih je svoj meč celo dvignil v bran, potem pa je roko spustil, kajti braniti se pogosto pomeni posebno živalsko stanje duha, v katerem pozabiš na Gospoda. Enako je bilo z rimskimi mučenci v areni: brez odpora, a z mislijo na Jezusa so sprejemali meče in čekane zveri.

To ne pomeni, da se ne smemo braniti, da ne smemo iti v začasno zverinsko stanje duha, da bi zaščitili nebogljene, a vedeti moramo, kam nas takšna odločitev lahko pripelje, zato moramo biti na koncu vseeno sposobni Ljubiti Boga.

Enako je s samomorom: le redkokdaj resnično kaj rešuje. Kajti stanje duše pred nasilno smrtjo bo še slabše kot pred njo. Včasih srečam človeka, in ga vprašam, kako kaj njegova mama v domu. Reče: ''Dobro. A to ni nikakršno življenje. To je vegetiranje.'' Razna stanja demence in telesnih bolezni so morda res videti kot nesmisel, vendar mi smo duše in zato to ni res. Rečem mu: ''Tudi takšno stanje ima svoj smisel, duša mora predelati neke stvari, ki jih še ni.'' Pisal sem že o ljudeh, ki ne morejo umreti. Mnogi od njih so neverni. Ali pa imajo na sebi kak skrit težji greh. Že pri 75-ih so za v grob, vendar potegnejo krepko preko 90, pa so še živi. Ti ne morejo umreti, ker so na nekaj pozabili. Ko se s tako osebo pogovarjaš, in omeniš smrt, ti odločno reče: ''Jaz bi že umrla, a ne morem!'' Ne moreš, ker veš, da te na oni strani nekaj čaka, ta nekaj pa je Nekdo. Oče. Ti pa Ga nisi Ljubil(a).

Na kaj je torej vredno čakati, ne glede na težavna stanja duha, duše in telesa? Čakati moramo na svojo popolno UBOGOST. Na stanje brez napuha. Ta ubogost postane TOTALNA, in s tem dozorela, šele, ko odvržemo VSE svoje izgovore in pristranska pojasnila, ter se zrušimo pred Gospodom, v upanju po Njegovi sladki Milosti. Priznati moramo, da je On Najsvetejši in Najdobrejši in Ljubeči, mi pa smo uboge gnide. To je dober Začetek neke velike in večne Sreče.

Da pa pridemo do tega stanja ubogosti, je potrebno tudi kaj potrpeti. Ko je umiral France Prešeren, ga je nekdo vprašal, ali trpi. Pritrdil je in rekel: "Tudi Jezus je trpel." In ker Jezus na križu ni dobil požirka vode, ga tudi France ni sprejel. Pa naj še kak cerkveni neumnež trdi, da je bila Prešernova vera trhla. Do zadnjega je mislil na Gospoda. 

Kdor tega stanja popolne in iskrene UBOGOSTI, ki vodi v pristno ponižnost, ne doseže, ima tri možnosti: živeti še naprej v posvetnih sanjarijah, risankah in 'nagradah'; dvigniti roko nadse; ali pa želeti umreti, a biti nesposoben tega. Vsa ta tri stanja so pravzaprav pekel za duha in dušo.

Kajti samo Ljubezen do Jezusa, ki je Kristus, Odrešenik, nas Prebudi, oživi, oveseli, pomiri, izpolni in samospozna v Bogu. Aleluja! Kaj naj še zavpijem o Njem, ne da bi kar dušo spustil? To pa bi bil 'samomor': klicati v Božjo slavo in pri tem od veselja izdihniti!

68. Je javna RTV objektiven družbeni medij??

Taktika zapiranja ust povabljenim gostom.

Odmevi

slika: blogshow

14.5.2018, pon.

Še danes, če se spomnim, mi ni jasna naivnost ZD, ko je vlagala 'vložke' za volitve v volilnih okrajih. Kot da se ne bi ničesar naučili od npr. g. Janše in SDS in drugih, ki so po SVOJI lagodnosti ali nerodnosti redno padali v mlin medijev in državnih aparatov za prisilo. Če nekdo stoji pred sodiščem toliko časa, in ugovarja proti nedemokratičnemu sodstvu, le kako lahko - po tej karmi - od istega sodstva pričakuje demokratičnost zase? Ne bo šlo, kajti po naši veri se nam godi, in kdor to ve, svoje papirje prekleto dobro pripravi in prešteje te in one razplodne organe.

Enako je z mediji.

Dobil sem sporočilo, naj si ogledam včerajšnje Odmeve. Žal jih je spet vodila ga. Pesek, v katero smo pred leti mnogi precej zaupali (morda bolj zaradi njenega moža in njegovega dela v zvezi z revolucionarnimi poboji ljudi), odkar pa je napisala knjigo hvalnice kontroverznemu in spornemu voditelju iz časa osamosvajanja, pa ni več tako, saj je očitno SPREGLEDALA velik del resnice. Tak človek pa ni več objektiven. Čuti se, da s srcem nikoli ni pri stvari, kadar vodi Odmeve (a odlična javna plača je le plača), v zadnjem času pa gledalec nehote začuti tudi nekakšno aroganco gosposkega tipa. Ali pa jo je prej spregledal? To je moj osebni občutek, a vidim, da tudi mnogih drugih. Včeraj je v njih kar pokalo. Tu si lahko ogledate kakšen masaker sta z g. Cerarjem izvedla nad g. Vilijem Kovačičem:

 https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174538773

Opazna je perfidna taktika, na katero padajo vsi desni, ki živijo v srcu, in imajo čustva, za razliko od bledičnih logomatov na drugi strani. Takole gre ta taktika:

1. Najprej se da besedo g. Cerarju, da še malo bolj segreje ozračje,

2. potem pa se jo Kovačiču vzame najmanj petkrat, z zavajajočimi obljubami, da bo lahko vse pojasnil kasneje. Čaka, mi tudi. A tega 'kasneje' ni NIKOLI. 

3. Ker mora g. Kovačič - in tudi drugi 'minorni' gostje v drugih oddajah in srečanjih - vedno znova ostati tiho, se v njem nabere napetost, zato si mora besedo včasih kar izboriti. S tem pa je padel v novo perfidno past: ker je dozdevno izzivalen ali 'nesramen', se mu besedo ponovno vzame.

4. Vsakič, ko pa se mu jo vzame, se jo dodeli nasprotni, vodilni strani, kateri se dovoli tudi skakanje v Kovačičevo besedo, in na koncu ga trančirata oba, kot dve lisici eno pišče. Gost je na tak način praktično zlorabljen. Vse je narejeno, da izpade idiot.

Tako čutimo že dolgo, ko gledamo  'soočenja' na naši RTV. Vsak, ki živi v srcu in je količkaj pravičen, reagira na tak tretma z dvigom pritiska, čez čas tudi ostrejšo besedo, a potem je konec - se ti že smehljajo, jemljejo besedo, skačejo v besedo, dvigajo dlan in prst pred teboj in dvigajo svojo brado. Kaj je že zadnjič psiholog zapisal o g. Šarcu na soočenju? Da dvignjena brada kaže na vzvišenost? In ker smo že pri predvolilnih srečanjih: prvo je so-vodila prav gospa Pesek, in bilo je neverjetno nekvalitetno speljano: popolnoma je bila onemogočena debata med udeleženci, s tem pa je RTV zaščitila trenutno vladajočo levo oligarhijo.

Žalostno je tako, in nekoč bodo zaradi vsega tega izgubili tako naš prisilni RTV prispevek, kot tudi vsakršno Gospodovo naklonjenost. Kajti tako se med poštenjaki pač NE POČNE. Ne počne se tako, 'strokovnjaki' gor ali dol, poštenje je pred vsem drugim. 

Vir: Odmevi 13.5.2018

Zakaj levičarji v besednih dvobojih v glavnem zmagujejo?

To je zaradi tega, ker mnogi od njih nenehno živijo v svojem trebuhu. Naš um je lahko spuščen pod stopala, takrat imamo veliko zemeljsko moč, a popoln nemir; lahko je nekako v višini kolen, kar indicira na beg pred resnico; lahko v višini beder, kar kaže na željo po begu pred napadom: v mednožju (pomen je jasen); v črevesju, kar pomeni živalski boj za prevlado ali preživetje; v pleksusu, ki je kraj začetka sodelovanja z drugimi, da bi preživeli.

Od tu višje pa nastaja Človek: kdor živi v srcu, je sočuten in tudi iskren, želi dobro vsem; nad srcem je 'center duše', in kdor je tam, je spoznal svoj položaj v odnosu z Bogom, zato pozna samega sebe in svojo Nalogo; v grlu je tisti, ki govori Resnico in jo tudi živi, Resnica pa je Nauk in Gospod; in Gospod je Jezus Kristus. Višje gor pa so višja duhovna stanja mistikov, ki so ob Gospodovih nogah.

Zaradi tega s(m)o zdravo desni po naravi dodatno opremljeni tudi z močjo PRAVIČNOSTNIH  čustev, ki niso le živalsko - preživetvena in s tem pristranska. Ta čustva pa v situacijah podmiznih besednih dvobojev motijo govor, ker so kot mati, ki ljubi otroka, in kot oče, ki ga ima od srca rad, zato je pravičen. Zrelega človeka krivica in sprevračanje prizadenejo, nezrele duše pa ne, ker je to njihova običajna pristranska narava.

Ta narava je v rokohitrskem besedičenju, in tu šolanim levakom ni para. Ker čepijo v lastnem črevesju, jih čustva ne motijo. Tudi pri psihopatih-sociopatih je videti ta hlad, to moč nasmeškov in zavajajočih besed, ko tudi v najkritičnejših trenutkih delujejo popolnoma hladno. Obvladajo se, njih arogantnost (ki je znak izgube človečnosti), pa je samozadovoljna in vzdignjena nad empatijo. Imenujemo jo lahko tudi: oholost, ošabnost, prevzetnost, domišljavost, in pri tej oceni g. Kovačič ni prav nič zgrešil.

Ta hladnost je znamenje 'zveri'. Zveri v duhovnem smislu, to je prisotnosti satana. To stanje duha nima nobene RESNIČNE empatije (sočutja). Samo govoriči o njej. Govori, da služi narodu, a služi le hudim duhovom. 

   

Kdor pade v to past, ki je že zdavnaj pripravljena zanj, je v težavah: če bo tiho in vse požiral, bo izpadel nesposoben in grešen bedak; če se bo javil po svojem srcu, pa bo izpadel nestrpnež. Prisiljen je, da deluje kot oni: se izraža samo s praznimi besedami in vljudnostmi, pri čemer pa je bilo g. Cerarju dovoljeno vsakršno izzivanje, nasprotni strani pa nikakršna solidno zaključena pojasnitev. To so bili ponovni poboji, tokrat 'v duhu'. 

In ko smo že pri g. Cerarju: gre po poti vseh tistih, ki so ob podobnih priložnostih v preteklosti, kadarkoli je bila prilika, negativno omenjali g. Janšo, A SO VSI ZELO RAPIDNO POLITIČNO PROPADLI. Njihova imena smo našteli nedolgo nazaj. Kogar to ime obsede, da ga preganja po krivici, naleti na Y, hebrejski jod. In kot vemo, je to Božja abeceda. In jod je Jahve. 

Sklep

Malo je zvestih Gospodu, pravičnosti in korektnosti. Biti korekten tudi do 'nasprotnika' ali poraženca. A celo tisti, ki so nekoč morda bili taki, znajo pasti globoko, ker si iz lagodja privoščijo jemati plačo od nekorektnega mamona. Takšnih ljudi je vsepolno povsod, kjer je kakšno korito: tako v politiki, državnih službah, kot v Cerkvi.

Zato je Večno Božje Kraljestvo povsem neka druga Dežela, naš resnični Dom, tole tukaj pa bo vedno ena mešanica velike nesreče, mešetarjenja in kratkih srečic.

Reši se, kdor se more;

spreobrni se, dokler je še čas.