82. O grešne spovedi strahoti

Kam vodi spoved po hudem duhu.

In o nekom, ki vendarle prihaja.

"Najprej vi, gospod."

splet

 12.7.2018, četrtek, včeraj Hrvati nabili Angleže. Ala jim vera.  

Hvala za hudo vprašanje, lidija:

»Te pa naprošam za pojasnilo po Duhu, kaj se pa npr. dogaja duhovnikom, ki dajejo na lahko odveze ljudem, ki se ne pokesajo oz. opravijo pokore? Tudi oni plačujejo potem za takšnega grešnika?«

Takšni duhovniki ne poznajo Gospoda iz srca v srce, to so neodrešeni duhovniki. Zato so malomarni. Pa poglejmo, kaj se dogaja na nevidni ravni, ki pa je duhovnim očem vidna:

Dušni dolg, ki teži duše, in se nabira takoj, ko pozabljamo Ljubiti Gospoda, je kot vreča krompirja na taki duši. Večji ko je, težji je, in človeka počasi prisili v neumnosti, popivanje ali pa - k spovedi. Samo bistvo svete spovedi je odvzem tega bremena duši, človeku. In šele, ko je tako razbremenjena, je evharistija v podobi kruha, svete hostije, smiselna. Ker tako razbremenjena duša čuti veselje, nekaj Žive vode je planilo vanjo, in tako lahko sprejme Gospoda, ki je kruh. Juhuhuuuuu!

Če pa tega postopka ni, torej dvojne evharistije, ker je že spoved/pokora slaba, potem je vsa katoliška vera samo še folklora in iz nje prihajajo hinavski politiki in kleriki, narod pa je demonski.

Duhovnik, ki na lahko deli odvezo za večje in velike grehe, je lahko le dveh vrst: ali je velik svetnik, ki bo po odhodu iz spovednice sebe ŽRTVOVAL za to dušo, zato bo izvajal neko duhovno askezo ali trpljenje; ali pa je en posvetni lolek, cepljen na lagodne pripovedke o Gospodovem brezmejnem Usmiljenju po sveti sestri Favstini,

pri čemer pa, baraboni salamenski, pozabljajo na glavno fazo tega Usmiljenja: PASTI NA KOLENA PRED GOSPODOVA STOPALA IN SE ZJOKATI PRED NJIM OD SVOJE NEMOČI IN GREHA IN ŽELJE, DA PRIDE (PO)MOČ, DA SE Z GREHOM TUDI KONČA.

Ker pa je ta faza RESNIČNEGA PRETRESLJIVEGA SPOZNANJA IN OBŽALOVANJA GREHA ALI NEMOČI ALI RANJENOSTI dandanes odsotna, ker tu govorimo o lagodnem lažnem krščanstvu, polnem teoloških domislic in luteranske lažne svobode, ter na koncu koncev celo idej, da hudiča pa najbrž ni, in pekla tudi ne, če pa sta, sta itak brez moči, ker mi smo krščeni,

no, če pride do tega katoliškega aidsa, potem pa, o groza, težko mi je to pisati, se dogaja tole: hudi duh vodi spoved, na sladko jo vodi, in tako spovedanca kot spovednika vodi v še hujši greh. Poznam take primere, zelo znani visoki Cerkveni ljudje, ki so dali lahke odpustke za grdo kurbarijo (zakaj bi lepo govoril, in s tem lagal - to naj počno drugi, mešetarji). Kaj se potem dogaja tem dušam?

Čeprav so grešniki 'odvezani' in so duhovniki od vernikov slavljeni, so v dušah mrki in nespokojni, kajti tudi tatovi si odpuščajo drug drugemu, a zaman, če jim Gospod ne odpusti. In le kako naj Gospod odpusti, če Ga ne Ljubijo, če ljubijo greh? Če se gredo le neke mehanske ritualčke za oči? Jezus Gospod kar joka od želje, da bi jim odpustil, a kako neki, ko pa odpuščajo drug drugemu, in mislijo, da bo že neumni Gospod vse naredil, ne mislijo pa zares prenehati z grehom. Vendar Gospod ni tako neumen in ni tako slab vzgojitelj, predvsem pa je izjemen demokrat:

če Ga nekdo ne sprejema s čistim srcem, mu je ta pravica dopuščena:

naj si kar med seboj odpuščajo grehe, kot si mafijci in komunisti in člani propadle vlade. A POSLEDICE tega rabotanja ne bodo v Gospodovi krivdi, temveč na njih. Na njih dušah in telesih in žlahti. Zato se zgodi vedno, VEDNO, takole: odpuščenci kmalu padejo v še večje grehe, KAJTI ZDAJ SO PRIŠLI 'na okus'. Ko pride lažni vernik 'na okus', je to še bolj peklensko od samega satana:

naučil se je grešiti, zavestno, potem pa si mašo obhajati in se spovedovati pri kolegu-grešniku in celo za reveže ali kakšno kapelico nekaj drobiža prispevati. Resnično, resnično povem vam:

v vseh peklenskih svetovih ni hujšega greha, kot grešiti na tak način. Zato takšni duševni pohabljenci pogosto končujejo v samem peklu, četudi jih pogrebe 17 škofov in 5000 vernikov. A ker vsi v srcih čutijo, da je bil umazanec, NIHČE Z LJUBEZNIJO NE MOLI ZA TAKO DUŠO, NITI SE NE ŽRTVUJE ZANJO, in začne se ji večna muka in jok, kajti do konca sveta je še daleč in vse dotlej bodo neodrešeni.

Kaj se torej zgodi, ko se grešnik končno zlomi, ali pa ga kdo napoti k sveti spovedi, tam pa ga pričaka nesveta duša, ki le cunje nosi in besede ponavlja? Dve možnosti sta: največja je ta, da bo čez kratek čas še s sedmimi novimi hudimi duhovi naokoli blodil, spovednik pa bo njegov dolg nase in na svoje kolege prevzel.

DOLG TOREJ NI ODVZET,

AMPAK LE PRELOŽEN IN SE PRELAGA NAPREJ MED GREŠNIMI,

 TER MNOŽI.

Druga pa je ta, da se ga bo Gospod vseeno Usmilil, če je njegova vera kljub grehu res velika in POSKUŠA, POSKUŠA, POSKUŠA LJUBITI GOSPODA.

Teološki koan

Resnična, sveta spoved.

In smo pri teološki zagonetki oz. koanu: dogma Katekizma uči, da odveza deluje ne glede na grešnost duhovnika. Kar je res, a le v enem primeru. Vendar se najprej vprašajmo:

Kako lahko odveza deluje brez ŽRTVOVANJA tudi duhovnika, če pa ste Kristusovi namestniki oz. Njegovo orodje? Nemogoče! Tudi duhovnik mora nekaj žrtvovati, saj je Kristusov ud, del. In zdaj: kaj lahko žrtvuje? Ena MEHANSKA maša ali tri, ne bo dovolj. To ni nič.

Žrtvuje lahko LE SEBE (kot Jezus): ali Ljubezen ali trpljenje ali pa oboje skupaj. In zdaj: ker ni Gospodov bhakta, nima pojma o 'Znanosti Ljubezni do Gospoda', zato trobi in pozna le prazno floskulo 'ljubezni do ljudi', ki pa brez Prve zapovedi postane POŽELENJE, levičarska ljubezen. Mehanski duhovnik torej ni sposoben plačevati z Ljubeznijo. Kaj mu preostane?

Plačati s trpljenjem. S tem pa bo plačal v vsakem primeru: sam od sebe ali pa pod prisilo, po zakonu prenosa dolga, zakonu karme, ki je zemeljski zakon plačevanja, zemeljska valuta (karma de majol'ka pri nas).

Zdaj pa pojdimo v samo jedro najglobljega vprašanja razlike med bhaktijem in religijo. Berite in razmišljajte pozorno:

Rekli smo, da lahko odveza (olajšanje) deluje kljub temu, da je duhovnik precej grešen. V katerem primeru? To je v primeru, da je človek-duša zelo iskren v svojem hotenju Boga, v poskusih Ljubezni do Boga, v svojem kesanju in svoji samo-pokori. V takem primeru Gospod deluje ne glede na kvaliteto posrednika, duhovnika. Torej posrednik v tem primeru

NI VEČ POTREBEN.

Tu je luteranstvo resnično, a ker samo od sebe zahteva že zelo veliko duhovno čistost, je v praksi, pri masah ljudi, zelo težko uresničljivo. In ker je težko uresničljivo, istočasno pa so se odpovedali svetim duhovnikom in svetnikom, so na poti v najbolj mračne predele vic, kjer je že njihov sicer dokaj iskreni ustanovitelj. Ker pa njihova dogma ne priznava vic, in je sveta sestra Favstinka Najsvetejša po ogledu teh mučnih krajev povedala, da so vice enake peklu, lahko rečemo, da je nesrečni možak: v peklu. Skupaj z bradatim kolegom z jugo-vzhoda. In z levičarji-komunisti. In ta trojček tudi na Zemlji paktira skupaj, v smrt civilizaciji in v nasprotovanje čistemu Nauku, ohranjenemu le še v katoliški teoriji, pa vendar.

Kaj se torej dogaja, ko se gre neiskren človek spovedat h grešnemu duhovniku? Nič svetega, to se dogaja. Nič Božjega se ne dogaja. Larifari se dogaja, farizejstvo, neka dramska igra. To je kot da bi v lepi beli porodnišnici tudi črna volkulja rodila. S tem se samo nadaljuje mrtvaški ples v cerkvenih ogrinjalih, farsa, čiščenje kozarca samo z zunanje strani. Ne vem, če je v takem postopku lahko vsaj drobec dobrega? Le kaj je lahko dobrega, če volku nataknemo zlato ogrinjalo? Saj tudi hudič hodi k maši, da lovi spogledljivce!

Znotraj Cerkve je torej od vedno tudi preoblečen Črni, k svetim mašam hodi, da polovi kogar hoče, če je le greh normalen, vera pa kilava in bhaktija nič. 

Malo heca, ki pa je žal precej resničen; gre se za velike nesporazume, če se v spovednici srečata dva grešnika hkrati in imata drug drugega za duhovnika. Vključite lahko angleške podnapise:

Toliko na kratko o tem.

To je Kristusov Evangelij. Usmili se padlih duš in spokornikov, o Mili, o Strašni!

In še: zgleda, da so se naši dobri škofje v bolečini post-ad-limite počasi ovedli, oprijeli so se nekega krila in čaščenja, poskušajo, poskušajo, poskušajo z bhaktijem, in rezultat je očiten Gospodu: njih dolgovi so čisti, na ničli, niso pa v plusu, nič ni še za druge. Na ničli si, ko se krila nekoga drugega držiš, svetega, v plus pa prideš, ko sam postaneš Gospodov predani služabnik, Njegov osebni bhakta. A vendar, to je klima, iz katere se bo en sveti dvignil, in plačal ceno za vse nas. Ker je doumel. Hvala Tebi Kristus!

81. Krščanstvo za mešetarje??

60 odstotkov slovenskih kristjanov je levičarjev po duhu in delu.

Miki Muster o aktualnih 'krščanih'. Pripravil je še peti podstavek ...

Slika: splet, facebook.

9.7.2018, ponedeljek, veselje do upanja na rešitev tajskih otrok iz jame.  

  

Bog daj! Kot je rekel kavboj oficirju, ki se je pohvalil, da bere Sveto pismo (da bi dobil njegovo zaupanje): ''Odvisno, KAKO ga bereš.'' Brati Pismo torej ni nobena prednost, saj ga berejo tudi hudič in podleži. Tudi krščeni matički ga berejo, a če se Ga ne bere na BHAKTI (= Bog-Ti) način, torej v Ljubezni do Gospoda, z Imenom Jezus Kristus, vse postane izkrivljeno po hudem duhu.

Primer, kako zgleda ta izkrivljenost: če na slovensko besedilo našega prejšnjega zapisa kliknemo z desno tipko in izberemo: PREVEDI V SLOVENŠČINA, nam Balaševićevo kitico:

''Svatba beše ko svatba

i šta da se priča?

Parada pijanstva i kiča,

i poznata cura u belom.''

prevede takole:

''Svatba beše ko svatba

in o čem govoriti?

Parada alkohola in pijače,

in znana deklica v trebuhu.''

Ha ha, kaj smo dobili? Kolobocijo jezikov in nesmisla, a z znanimi besedami. Vidite, takšen postane Živi Nauk Gospodov, ko ga vsaka nova generacija teologov malo 'popravi' s svojimi razlagami, svoje pa dodajo duhovno neuki duhovniki. Biti duhovno učen ne zahteva kakšne teološke šole, ampak samo eno; samo eno je potrebno:

Ljubi Gospoda, svojega Jezusa, z vsem, kar si.

''Svojega Jezusa'' ne pomeni, da imaš poleg 'domiselne teologije', oziroma razlag, tudi 'domiselnega Jezusa' po svojem okusu in izmišljiji, ampak pomeni,

da si resnično SREČAL Gospoda iz srca v srce, in morda celo iz oči v oči in iz obličja v obličje, bil obvezno vržen po tleh od nezemeljske Milosti - in, glej, tu je zdaj TVOJ Jezus.

Narediti bogoslovno ali teološko šolo ne pomeni še NIČ, kvečjemu dodaten greh, če v nas obstaja napuh 'krščanskosti'.

Napuh socialističnih krščanov

'Krščan' je južnjaška beseda za kristjana, če pa to besedo uporabi Slovenec, je to zato, ker se mu za neke ljudi izreči, da so kristjani, GNUSI. 'Krščani' zveni bolj padlo. Tudi duhoviti in pravični Miki Muster je zgoraj uporabil to besedo.

Pri nas imamo stranko, ki je 'globoko ponosna' na vsako svojo figo. Ta vztrajni ponos, ki je lažni napuh, je nekaj najstrašnejšega možnega za kristjana. Riniti se v politiki kamorkoli, tudi k hudiču, zraven pa biti ponosen nase in svojo dozdevno krščenost - je pot v pekel. V prejšnjem zapisu smo podali link do svetega Ciprijana, ki je dejal (stran ne dovoli kopiranja, ker ima 'le klinčevi urednik pravico do besedila', kot nam je dano vedeti - vidite, to so krščene riti: sami so prekopirali/prevedli iz svetovnih strani in knjig, tu pa dajo plombo na kopiranje), zato bom besedilo preslikal sem:

  

Prav to se dogaja v Sloveniji že desetletja: že 80 let kristjani vseh sekt pri nas volijo levičarje, po sveti maši v nedeljo. Potem si lahko mislite, koliko Nauka in inteligence je v njih, tudi s stališča svetnikov in svetega Ciprijana. Edino gospod Štuhec se je opogumil napisati, PRED VOLITVAMI, da bi vsak kristjan moral voliti desne pomladne stranke, vsa ostala klergija (googel ponudi besedo: alergija), pa je molčala. Da lahko zdaj javka, večina pa itak ne javka, ker jih je 60% samih po srcu levičarjev. 

Rešitev

Skrajna oblika protestantizma je jehovstvo. Ko pridejo v hišo, in vidijo slike svetnikov, se jim obrazi skrivijo, gledajo ves čas vstran, srajca pod pazduhami pa postane mokra. In ker so 'Jehove priče' skrajneži med protestanti, lahko sklepamo, kaj je izza protestantske miselnosti na to temo. Že smo utrdili povezavo med predojdipalnimi (= očetu upornimi) idejami o 'svobodi', ki jih je delno upravičeno začel Luter, potem o zlorabi Lutra s strani 'liberalcev', ki so bili mrzki papežu (kasneje so to postali levičarji-komunisti); oboji pa so povabili k sebi še muslimane, in postali peklenski trojček proti resničnemu Nauku, ki vsaj v teoriji še vedno ostaja nedotaknjen le še v katoliški Cerkvi in v Učenju krone hinduizma, bhaktiju, ki je Znanost in praksa Prve Božje zapovedi: Ljubezni do Boga.

No, omenjenemu trojčku ZAVISTI se pridružuje tudi vse več omahnjenih katolikov, ki širijo čudno novico vsesplošne ljubezni vseh z vsem, kar pa je v popolnem NASPROTJU z Naukom, in tudi z Jezusovim mečem 'nemira', ki ga prinaša v družine (KLIKNI). Njihov cilj ni evangelijski, ampak pridobitniški, trgovski. Gre se za vsesplošni boj za teritorije vernikov in njihov denar, 'kajti brez ovac jim živeti ni, srce jim bedno to veli' … Ker Prve Božje zapovedi ne znajo uresničiti, prakticirajo le še Drugo, ki pa je sama, brez Prve (Ljubezni do Boga), le POŽELENJE. 

Iz tega konglomerata mraka, ki ga demonstrira tudi del naše krščene politike, se lahko reši le posameznik za posameznikom, če se k temu potrudi. Kako?

SLEDI svetnike. Sledi svetnike, ob katerih se demonom izkrivijo obrazi, namesto Miru pa dobijo paniko. In kakšen je bil odnos naših velikih svetnikov do luteranstva? Skrajno odbojen. Človek, ki končno sreča Gospoda iz srca v srce, takrat spozna, da so imeli svetniki prav: ni vsaka izmišljena izvedba Nauka primerna za Odrešenje. Protestanti, ki jih zdaj oponašajo in zlorabljajo levičarji, muslimani in padli krščanski politiki vseh sekt, pa so si Nauk prikrojili tako, da odgovarja mamonu in tudi posvetni Cerkvi. Oblika tega je podobna zgornjemu popačenemu prevodu kitice.

Nikoli ne pozabite: religija kot taka, je v istem paketu skupaj z ekonomskim stremenjem in sebično željo po odrešenju, ne pa Služenju Gospodu z Ljubeznijo.

Nauk, Živi Nauk Gospodov, se torej ne nahaja v domeni religije, tam je le Njegova senca, Njegov odmev. Kajti religija je le eno od orodij družbe, da si lajša zemeljsko življenje; ideja o življenju v Nebeškem Kraljestvu, in cena za to, pa je religijam vsak dan bolj tuja. Kar je dokaz, da so religije pravzaprav posvetna združenja, z nekimi zametki Božjega. Nujne so, a še niso končna rešitev. Končna rešitev je bhakti, Ljubezen z Gospodom.

Kdor torej religijo smatra kot Rešitev, bo razočaran: treba je iti še naprej, kot je šel Jezus naprej od judovske religije, in NI USTANAVLJAL krščanske religije, ampak je ukazal širiti ŽIVI NAUK. Živeti Nauk ali živeti posvetnost religije, pa sta dva popolnoma različna nivoja bivanja: prvi je transcendenten in drugi je zemeljski. Prvi je ČIST, drugi pa jé meso vsak dan, da je čimbolj pohoten in lahko rodi čimveč otrok.  

Da o politiki, ki uporablja besedo 'krščanski', potem pa so nemoralni v imenu izkrivljene 'ljubezni', ne govorimo. 

Sveti Ciprijan je eden od mnooogih svetnikov starega kova, ki ni sprejemal mešanja abelov in kajnov. Kot nas učijo tudi Nauk in apostoli. Abeli in kajni naj se mešajo na tržnici, za pol ure, pa na cesti za kak hip; naj skupaj popravijo vodovod in razširijo cesto, vse ostalo: dom, družina, posel, vera, pa morajo biti ločeni od tega peklenskega rodu,

kako boš sicer lahko služil Gospodu z Ljubeznijo,

če boš s preračunljivostjo služil Kajnu?

Če v prijatelju vidiš sovražnika,

in odhajaš k lažniku po pomoč?

Kaj je torej žalostno?

Žalostno je, da nimamo ne papeža ne škofa, ki bi to v resnici razumel in tako živel; razumel, da biti le dober človek ne pomeni kaj dosti na Poti; da dobri nameni duše pogosto vodijo v pekel (tudi Luter je bil dobronameren!); da je treba častiti svetnike in služiti Gospoda z Ljubeznijo, in Nauk po Jezusovo razumeti … Jezus Gospod, svetniki, patriarhi in mučenci niso odobravali takega načina življenja, kot ga oznanja aktualna garnitura neodrešenega klera in zmedenih kristjanov.

Neodrešenega klera.

Danes Cerkev govori (v PIP-u): ''Pridite in poglejte: mi nismo še nič našli, a bomo skupaj iskali!''

Potem pa se čudijo, zakaj se cerkve praznijo, in izgovor najdejo izven sebe. Na volitvah pa katoliki (kaj šele drugi kristjani pri nas) večinsko podpirajo tiste, ki jih je vsak svetniški škof naših patriarhov IZOBČIL, dokler se niso pokesali in resnično spreobrnili.

Doba vsesplošnega hinavstva je torej danes. A obstaja rešitev:

pusti vse in se nauči Ljubiti Jezusa Kristusa,

Mati in kakšnega svetnika.

Vsaj poskušaj, poskušaj, poskušaj -

in pride čas, ko ti uspe.

Aleluja!

Vse ostalo pa so le 'bajke in povesti o bedancih'. Zato je glavno pravilo iskrenega iskalca Gospoda:

NIKOLI NE POSLUŠAJ DUHOVNIH IN POLITIČNIH RAZLAG S STRANI LJUDI, KI NISO SREČALI GOSPODA, NE DARUJEJO ŽIVLJENJA ZANJ, AMPAK SE IGRAJO S TELEFONČKI IN OBRAČANJEM BESED V SVOJO KORIST.

To je Kristusov in Ciprijanov Evangelij. Hvala Tebi Mili-Strašni!

80. O Svatbi še malo pobliže

Duhovnikam.

Slika: splet

4.7.2018, sreda, jesensko vreme.

TUKAJ smo že marsikaj rekli v pojasnilo na zmotne in grešne pridige tistih duhovnikov, ki zadnje čase ljudem navdušeno pripovedujejo, da smo sami nemočni proti svojim grehom, zato lahko vse skupaj prepustimo kar Gospodu. Saj je za nas križan, še danes, zato Ga mi lahko še naprej sračkamo in žingamo, On pa naj plačuje, saj je tako obljubil. Kajti mi smo izbranci. 

Zaradi te peklenske hinavščine nas prezirajo narodi sveta, če pa jim pridemo na pot, nas radi pohodijo. Le kako jih lahko potem rešimo, v Imenu Jezusa Kristusa, Pana naszego jedynego??

Svatba je Svatba

Đoko je pel:

''Svatba beše ko svatba

i šta da se priča?

Parada pijanstva i kiča,

i poznata cura u belom.''

Bila je njegova punca, a on ni bil ženin. Mi pa ne bomo govorili o običajni svatbi, paradi pijanstva, strasti in kiča, ampak o poroki duše z Ženinom. Pa si zdaj poglejmo, kako zgleda sveto Prešuštvovanje, ki mu sledi Svatba in večna Ljubezen.

Ko je človek poražen, in se mu rana srca neozdravljiva naredi, da skoznjo Bog posije, se zruši v grob:

umęczon pod Ponckim Piłatem,

ukrzyżowan, umarł i pogrzebion,

mučen, križan, umrl in pogrebljen. Takrat je duša čista vseh sider, če je čista, če ni demonska, in začne se ozirati h Gospodu:

Kje Si?

Kje Si?

Kjeeee Siiii?

In Gospod očiščeno dušo povabi k Sebi, ker Ga ona išče. Kot se piščanček rodi: ko začne od znotraj kljuvati lupino, mu od zunaj pomaga koklja. Potem pa gre to takole: sveti Janez od Križa, Pesem duše, v prevodu blažene Brede Cigoj-Leben (KLIKNI):

Nekoč, v temni noči,

v Ljubezni hrepenenju vsa goreča,

ooooo neizmerna sreča!

Odšla sem neopaženo od doma,

ko že počivala je moja hiša speča.

Speča hiša pomeni, da se duša odpravlja na svatbo, ki ni 'svatba ko svatba', kajti, poglejte, hiša te duše: telo, posvetni razum in zemeljska čustva, so trdno zaspali, nedejavni so, čeprav ne mrtvi, in takrat duša-iskalka zapusti VSE (sebe, žlahto in okraj), ter odide na Pot. Takšna duša torej ni običajni packon, ki ji gospod župnik trobijo, da je lahko itak packon, saj bo že vse Bog uredil. Ne, ta duša je uspela dati 'svojo hišo' na uzdo, in se popolnoma posvetiti samo svojemu glavnemu poslanstvu: iskanju Boga. Aleluja!

V teme zavetju varna,

v preobleki po skrivni lestvi hiteča,

oooooo neizmerna sreča!

V temi in naskrivaj,

ko že počivala je moja hiša speča.

Kot običajna nevesta, je tudi ta v beli preobleki, a to ni le cunja, ampak je novo duhovno telo, dano prek našega duha in duše, je Božja preobleka. Ker je duša že v fazi očiščenja.

V tisti presrečni noči,

skrivaj, da me nihče ni videl,

za nič se jaz nisem menila,

le Luč me varno in gotovo je vodila.

OK, Luč vodila pa to - to je jasno, glavna vrstica tukaj pa je: za nič se jaz nisem menila. To pomeni realizacija Jezusovega povabila: PUSTI VSE, IN HODI ZA MENOJ! Torej so pripovedniki vseh sort po svetu v veliki zmoti, skupaj s padlimi bhaktami: najprej moraš doseči stanje, ko ti je vse človeško daleč, ker si NOR, NOR, da najdeš Boga. Ali je to res nedejavnost, duhovniki? Imeti telefonček, tablico, punco, fanta, kondome, pijačo, ples, avto, mamo, očeta, službo, psa, smuče, bančni račun, vince in šunko, je po vašem:

za nič se jaz nisem menila,

le Luč me varno in gotovo je vodila?

Naprej:

Ta Luč me je vodila,

bolj varno kot svetloba opoldanja,

tja, kjer sem vedela,

da Ljubljeni čaka

v samoti, kamor nihče ne zahaja.

Nihče ne zahaja tja, kjer je Gospod, v tihoti in samoti, kajti vsi so na veselici ali oratoriju. Plešejo pač. Morajo plesati. Duša v pesmi pa ''je vedela'', kajti tiho notranje Znanje jo je začelo voditi.

O noč, ti ljubeznivejša od zore

o noč, ki mene varno si vodila,

o noč, ki ljubo z Ljubim

v eno si sklenila,

si ljubo v Ljubega izpremenila.

Pa to je nora kitica, Božje nora, presunljiva, a nemogoče jo je do konca razložiti, če ne čutite! Seveda duša ne govori o običajni noči, ki jo živijo ponočnjaki, prešuštniki in tatovi, ampak ima ta noč duhovni pomen. In seveda pomeni 'temno noč duše', ko Gospoda ne čuti več, in je slepa od Luči, ker je On tik ob njej. Mi pa vzemimo budistično razlago: ko je noč, je vse Eno, vse je Bog, ko pa se prižge dan, lahko vidimo tisoče, milijone stvari okoli sebe, v vseh barvah, in te zemeljske stvari nas zavedejo v pogubo. Zato je noč boljša, je kot da bi se v popolni temi znašli v trgovini: le kaj bi kupili? Nič. Ker ne bi nič videli.

Ljubo se z Ljubim takrat v Eno sklene. ''Ljubo'' je naše hrepenenje po Ljubezni z Bogom, ki je Ljubi. Pa to je noro lepo!

Na grudih mi cvetočih,

ki Zanj, le Zanj so nedotaknjene ostale,

mi Ljubljeni zaspal je.

Tam sem Ga ljubkovala,

pahlajča ceder naju je pahljala.

Madonca kaj, župniki! Ali vidite svojo zmoto? Božjim otrokom govoriti, da je lastni boj proti grehu zaman, ker da smo itak praseta? Duša svetniška pa pravi, da je svoje grudi obdržala ČISTE, le Zanj, le za Gospoda. Kaj pomeni beseda 'grudi'? Ima globlji pomen, enak grudi, zemlji. Grudi in njivska gruda sta ista stvar: oboje rodi novo življenje. A duša pravi, da je svoje zemeljsko sajenje in rojevanje zavrgla, da bo zdaj lahko Služila Njemu. In začne Ga služiti: veseli Ga, tako da se Gospod lahko oddahne, in celo angeli pridejo, in ju s pahljačami pahljajo. Vse vesolje se prikloni takemu odnosu duše s svojim Gospodom. Sedma kitica:

Z lasmi sem se Mu poigrala

kot nočna sapica mila,

On s Svojo vedro roko

mi tilnik je pobožal.

Vseh čutov moč sem izgubila.

Ta kitica je najbolj 'tehnično mistična', razume pa jo le tisti, ki je sam videl in slišal. Kaj se dogaja, kaj se dogaja? Duša je prišla v stanje 'nedejavnosti', kot 'trans', ki je samadhi, popolna poglobitev v Gospodu. Sedaj On vodi vse. Duša vidi in čuti najvišjo svetost Gospoda (povezana s temenom, katerega sama še ni dosegla), Gospod pa ji odpre vrata duhovnega slišanja, ki se nahajajo, ko svojo ČISTO LJUBEČO pozornost dvignemo na nivo vratu (grla, ust, tilnika). Takrat lahko slišimo Gospodov govor, če ''je naša hiša speča'', in srce lepo Zanj. Kar je boljše kot le videti Ga. Istočasno pa postanemo to, kar v resnici smo, in tako tudi govorimo: Božji. Duša pravi, da je takrat vso moč svojih zemeljskih čutov izgubila - a zbudijo se duhovni čuti.

Obstala sem in se prepustila,

obraz svoj sem nad Ljubega sklonila,

izginilo je vse in vsa predana

sem skrb in bolečino

med čistim cvetjem lilij pozabila.

Duša torej ni v komi, ker še vedno živi v telesu in njega skrbeh in bolečinah, a ker je nanovo oblečena v Božje telo in Poročena, Ljubezen preseže vse muke sveta; karkoli se dogaja, ni več tako pomembno, ker duša Ljubi, ker je končno Doma. Zdaj jo Bog vodi (''sem se prepustila''), A BOG SE TAKI DUŠI TUDI PODREJA (obraz je NAD Ljubega sklonila), kot se nam podreja v jaslicah, kjer igra našega otročka, mi pa smo lahko Njegovi starši, kar je srednji od šestih osebnih odnosov z Bogom.

Ko taka duša sreča tegobe sveta, recimo bolezen in bližajočo smrt, tega ne zavrača, ampak ji je nekaj drugega tako zelo pomembnejše, da je vsaka težava pozabljena. Takšna duša misli le še na to, da veseli Gospoda. In Njegove svete. Torej ni nedejavna. In s služenjem ohranja tudi svojo čistost.  

Analiza

Duša torej na začetku Poti nikakor ne more biti nedejavna, pasivna. Je bil Zahej pasiven, ali je kot norec lezel na drevo, da bi videl Jezusa? Je bil Savel nedejaven, ko je kot norec iskal Njegove apostole tam, v Damask gredoč? So bili svatje na svatbi nedejavni, ko so prišli, lepo oblečeni, na zastonjsko svatbo? Je bila bolna žena nedejavna, ko je Jezusa čakala in potem prijela za haljo? Pa tista pri vodnjaku, pa stotnik, pa slepi, pa sorodniki bolnih? So bili pasivni? Ko so prosili pomoči, prosili Gospodovega prihoda?

Celo ko je duša v temni noči duše, in nobeno njeno delo ne pomaga in je zaman, taka duša ni nedejavna, ni pasivna, saj v grozi išče, kot norec v temi. Zato tudi najde.

Seveda takšna zvesta duša pade v stanje 'kontemplacije', kjer je popolnoma nedejavna, ko je z Njim, a vsako prebujanje iz tega stanja takoj povzroči dejavno Služenje Rešeniku. 

Duša v pesmi govori, da je ostala čista za Gospoda. To mora veljati tudi za nas, grešne duše: ko stopiš na Pot, se bojuj kot norec, da si odtlej čist. Gospod je dejal, da si še oko iztakni ali roko odsekaj, če je potrebno. Crkni, če ne gre drugače. Enako je učil Buda. 

Zato so pravljice pocukranih oznanjevalcev en larifari, hudičev govor so, zares! Oj, Luter, Luter, kaj si storil! Gospoda nam stori vidnega in slišnega le hud boj, ki nas očiščuje, in Gospodu se milo stori, ko to vidi, zato pride, in nas seveda On Odreši. Smrt, grob in vstajenje - tu notri smo tudi dejavni, ne le kosi mesa. 

Mahatma, maha-atma, je velika duša, saj se odtlej razteza prek vsega sveta, vesolja. Ni več ujeta v svoje telo za svoj užitek in preživetje, računajoč, naj kar Trpki plačuje naše grehe, saj smo vendar krščeni. Banda salamenska! Kaj počnejo takšne duše Gospodu! Resnično, resnično povem vam:

Četudi so bili vse življenje v kleru in obhajani,

končujejo v peklenskih vicah,

ker tudi druge varajo.

Reši se, kdor se more! Zadnji ostanki prave vere na tem svetu se nahajajo na Poljskem. A ne dvomim, da tudi tam hirajo.

Duhovnikam pa: bodite duhovniki.

79. Kako brez muk 'muvič po polsku'

Zakaj se učiti poljščine?

In zakaj fant ljubi dekle?

Pierogi-momo-gyoza-žlikrofi; svet je majhen.

Wikipedia

28.6.2018, czwartek (čvartek); še poletja ni bilo, pa je že jesen.

Kot smo v prejšnjem tekstu že napisali, je poljščina precej blizu slovenščini. In potem odkriješ, da poljščino hitro razumejo tudi mnogi drugi slovanski poslušalci: Hrvati, Srbi, Ukrajinci, Čehi, Slovaki … Menda se slovanščina deli na dva glavna dela: južno in zahodno slovanščino. A kakorkoli, nima veze, gremo v medias res, k bistvu.

No ja, še malo bom zakrožil, da dojamete, od kod smo Slovani in zakaj so slovanski jeziki v bistvu en sam jezik. Že sem pisal, da je slovenščina temelj za mnoge evropske jezike, in ne obratno. Zdaj pa vidim, da se je naš originalni slovanski jezik malo spreminjal, ko se je slovanski rod porazdelil po teh vzhodnih pokrajinah Evrope in Balkanu, in ko gre kakšen rod v neko zakotno dolino, tam besede malo drugače odmevajo - interneta ni bilo, radia in letal tudi ne - in ista beseda ima čez nekaj stoletij v različnih dolinah različen prizvok. Včasih pa kakšno zamenjajo med seboj z drugo, kar zna postati smešno. In imamo recimo besedo ura, ki se ji v poljščini reče godžina, kar v srbo-hrvaščini pomeni leto, godina. Tudi tega je kar nekaj, zato je poljščina zelo zanimiva, zabavna, skupaj z njenimi šumniki in pojočimi naglasi.

Torej, ko sem bil nekoč davno prvič na Japonskem, sem kdaj naletel na posebno hrano, ki je bila zame draga. Menda je prišla s Kitajske. Rekli so ji gyoza, ima pa dve varianti: ali je v olju pražena ali pa kuhana. Tamkajšnja mama me je naučila, kako se jo naredi, in ko sem prišel nazaj domov, sem spoznal, da se ji reče 'tradicionalna slovenska jed žlikrofi'. In ko sem bil drugič na Japonskem, sem tam spoznal dva meniha iz Ladaka, severne Indije, ki sta me naučila, kako se dela momo, njihovo tradicionalno jed. In spet je bilo vse enako, enake sestavine, bili so žlikrofi. No, ko pa sem se slaba dva tedna nazaj začel zanimati za poljščino, so vsi na posnetkih hvalili neko strašno super tradicionalno poljsko jed. Ponavljali so besedo: pierogi. Ko sem končno prišel do fotke, pa sem zagledal gyoza-momo-žlikrofe.

Svet je majhen, in vsi imamo iste korenine: južno Indijo, OD KODER PRIHAJA TUDI NAŠ SLOVANSKI ROD. Slovenščina ima veliko množico besed, ki jih najdemo v sanskritu. Vsi pa radi jemo momo, ki je očitno naša mama (ko otrok jé momo, ne more izgovoriti mama, ampak zamomlja: "Momo!"). Če se zavedamo tega, v besedah najdemo skupne korenine, in učenje postane lažje.

Kako najlažje začeti - za tiste, ki znajo angleško

Sklenil sem, da se bom poljščine učil predvsem s poslušanjem in ponavljanjem slišanega. Našel sem en dober walkman, zapuščino, se ga naučil uporabljati, šel na spodnjo spletno stran in na domači računalnik zložil 100 lekcij poljščine. To mapo sem 'odzipal' in 100 lekcij razdelil na štiri mape po 25 (ali pa na 5 map po 20), da na USB walkmanu lažje najdem lekcije. Ta spletna stran je: 50 jezikov, 50 languages; poljščina:

https://www.goethe-verlag.com/book2/SL/SLPL/SLPL002.HTM

Kliknite prvo lekcijo, OSEBE, in zgoraj boste videli:

Free download MP3:  ALL

Pritisnete ALL, in takoj ZDAJLE vam bo naložilo VSEH 100 lekcij. Na glavni strani 50 languages, KLIKNI, pa levo zgoraj najdete tole:

All our books

Where you can order

kjer lahko pri Amazonu naročite KNJIGO z zapisi teh stotih lekcij. Dobro je namreč poslušati in istočasno brati poljski zapis teksta.

Potem pa naprej

Ko sem lekcije poslušal kakšnih deset dni, okoli 60 lekcij je bilo za menoj (vsako poslušam enkrat ali dvakrat, a ZELOOOOOOOOOO POZORNO, potem pa bom šel od začetka), sem na YouTube naletel na tegale človeka, Piotra, ki je pa taprava poljska faca. Kliknite na link, mirno poslušajte, in razumeli boste veliko. Problem poljščine je, da Poljaki govorijo precej hitro, ta možak pa je 'odkril' način, kako se učiti jezika kot otrok, na naraven način: s poslušanjem in ponavljanjem. No, poslušajte ga, govori počasi, za vas, kot govorimo majhnim otrokom:

Možak je naredil celo vesolje zanimivih lekcij, filmov, dnevnih razlag, zapisov in stika z njim, vse pa temelji na poslušanju običajne poljščine in ponavljanju. Kot se učijo otroci in se brez muk v kratkem času naučijo svojega jezika. Sam zase pravi, da ni bil 'talent' za jezike, ko pa se je začel učiti na tak naraven način, se je hitro naučil dveh tujih jezikov, v nulo.

Če pod zgornjim videom kliknete na Piotrov YouTube nick, MrRealPolish, pridete do veliko učnega materiala. A to ni še nič. Njegova spletna:

https://realpolish.pl/listen-speak-polish/

Čisto pod vrhom vidite tri razrede: PODCAST, PREMIUM COURSES in VIP. Podcast je kar nekaj materiala brezplačno, a se ZAPIS lekcij kmalu konča, medtem ko lahko poslušate vsako do konca. Če ne razumete pisane poljščine, enostavno kliknite z desno tipko: 'prevedi v slovenščina'.

Kdor pa je resen, da se nauči poljščino na hitro, mora nekaj plačati. Pod PREMIUM COURSES je pripravil 100 zelo obširnih posnetih lekcij, za 100 evrov. Lahko pa te lekcije študirate za en evro/15 dni ali 10 evrov na mesec, če sem prav razumel.

Tretja varianta je VIP (very important person) klub, kjer je ogromno videov in osebnih pogovorov preko internetne kamere. Cena 10 evrov na mesec, prekineš lahko kadarkoli.

Sam se za finančne variante še nisem odločil, ker je dovolj brezplačnega začetnega materiala, najprej je treba 100 avdio lekcij dobro predihati, ker vidim, da mi dajejo trdno osnovo, da lažje razumem Piotra, če naletim nanj.

Možak ima zelo izdelano psihologijo učenja jezika, pravi, da je to stvar psihologije. Bistvo vsega pa je, povedano po jonovo:

ODPOVEJ SE DRUGIM STVAREM, IN IMEL BOŠ ČAS IN ENERGIJO, DA SE BOŠ LAHKO INTENZIVNO UČIL POLJŠČINE. Manj drsaj po svojem neumnem telefonu, umakni se nekam z walkmanom in pozorno poslušaj ter ponavljaj lekcije. Recimo, ko si utrujen, greš počivat in pred ali po dremežu POZORNO poslušaš lekcije. Enako je ob dnevih, ko imaš zjutraj čas, preden vstaneš ali preden zaspiš. In dneve, ko ni velikega dela, lahko posvetiš učenju, recimo nekaj ur, razdeljenih na tri ali štiri časovne segmente.

Če se odpoveste izletom, žurkam, veselicam, koncertom in težavnim sorodstvenim srečanjem, se lahko v tem času naučite novega tujega jezika. Brez nič torej ni nič.   

Mislim, da je minimum ENA URA NA DAN, vsak dan. Kot boste videli, so ljudje, kak Ukrajinec, ki po pol leta intenzivnega učenja na tak način že zelo tekoče govorijo osnovno poljščino. Nobenega mučenja z gramatiko: samo poslušaj, zraven beri poljski tekst, in po malem ponavljaj, kar lahko.

Neverjetno pomaga, če znaš srbo-hrvaško, ker je ogromno poljskih besed, ki si jih lahko razložimo preko tega jezika. Npr: Zakaj se učiti poljsko? Beseda 'zakaj' je dlaczego (izg. dlačego). Slovenščina nam ne da povezave, hrvaščina pa pojasni: 'zbog čega', dlačego? Včasih pa je obratno in pomaga slovenščina.

Ne kupujte slabega walkmana. Imam takle USB walkman, Sony, starejši tip, to spletna je iz leta 2007:

http://www.slipperybrick.com/2007/07/sony-walkman-nwd-b100/

Tole pa so novejše variante, v raznih barvah, kupite si preprostejšega:

https://www.sony.si/electronics/walkman/nwz-b180-series

Neverjetno, koliko funkcij ima ta mala stvarca, in modernejši so precej zmogljivejši; samo klikneš in že si v poljskem svetu, besedila lahko prevrtiš naprej, nazaj, skočiš na drugo lekcijo … Lahko se učiš pod lipo, v šotoru, v bivaku na gori, v postelji, na stranišču, le med vožnjo se ne učite, in NIKOLI, kadar imate kak drug opravek, KAJTI učenje jezika je stvar zbranosti. Piotr o tem pove veliko koristnega: nekaj boste že razumeli: Jak uczyć się języków, kako se učiti jezikov:

Če ne razumete dovolj, najprej poslušajte kakšnih 50 zgornjih lekcij, in bo že lažje. Takole pa je po 6h mesecih s Piotrom spregovoril nek Ukrajinec:

Zgleda, da Piotr snema dnevne prispevke, tale je od včeraj, in govori o 'častni' nogometni tekmi za uboge Poljake na SP, ki bo danes, ko se bodo pomerili z Japonci:

Kar pa se walkmanov tiče, sem jih vedno zavračal, ko pa se gre za poljščino, katero je govorila sveta Favstina Najsvetejša, pa …… vsak resničen bhakta popusti pri svojih načelih, ko pristopi nekaj svetega.

  

Zakaj se učiti poljščine?

Ljudje se poljščine učijo zaradi biznisa, ker tam da je vse ceneje, pa 'sužnje' dobijo za mali denar, in hrana je dobra, pa zabave, ženske, pijača …

Sam pravzaprav ne vem, kaj bom s poljščino. Se želim pogovarjati s Poljaki? Zakaj le, saj ne iščem ničesar od njih. Pa tudi dati jim nimam kaj, se mi zdi. Vse mi dajejo Bog, svetniki, bhakte in njiva. Na vsej Zemlji ni več kotička, ki bi mi kaj zelo posebnega pomenil, ker je ta kotiček v mojem srcu, skupaj z Gospodom. Pa vendar me nekaj razveseli: kjer je Gospod hodil, tam so sveta tla, in kjer so svetniki hodili, tam je nekaj svetega prisotnega. Torej me zanima neka druga Zemlja, ki je dana preko naše zemlje, in je sveta.

Svetost vleče, vleče dušo tja, kjer je Dom.

In bom malo drugače zaključil glede VZROKA, zakaj se učim poljsko. Moj pokojni prijatelj, akademik, znani matematik, japonolog in dobitnik cesarjeve nagrade, je napisal kupe knjig, in v eni od njih je tole zen vprašanje:

Zakaj fant ljubi dekle?

Če ljudi po vsem svetu sprašuješ to vprašanje, bodo tisoče let klamfali vse možne filozofije in tudi bedarije, A NOBEN ODGOVOR NI PRAVI, če nimajo čistih src. Zato vas zdaj vprašam:

Zakaj bhakta Ljubi Gospoda?

Zakaj mati ljubi otroka?

Zakaj bhakta Ljubi svetnika?

Zakaj Bog Ljubi duše?

To vprašanje sem že nekje napisal, prebralo je tisoče ljudi, a nobeden se ni upal odgovoriti. Zato sem absolutno popolnoma prepričan, da tudi vi in škofje in vsi teologi in dobri papež nimate pravega odgovora. Za pravi odgovor mora biti naš um transcendenten od želja tega sveta. No, pa bom tokrat podal odgovor, da bo naprednejše duše med vami pretresel in oživel: Zakaj fant ljubi dekle?

Odgovor:

On LJUBI!

Zakaj mati ljubi otroka? ONA LJUBI!

Zakaj bhakta Ljubi Gospoda? ON(A) LJUBI!

Zakaj Gospod Ljubi duše? ON LJUBI, KER JE LJUBEZEN, KAJ PA NAJ DRUGEGA?

In zakaj se ta črv uči poljsko? Ker Ljubi nekaj, kar mu je skočilo v srce.

Vi pa pač po svoje. Dziękuję (džijenkujen) za pozornost, pa Gospod z vami. Aleluja!

Še to: v kotu Google prevajalnika je gumbek z zvočnikom in glas vam počasi ali normalno prebere poljski tekst. Tu pa je stran, kjer lahko lastnemu tekstu dodate še poljske črke (sam še nisem na tej ravni):

http://polish.typeit.org/

In tu je en slovar za kakšno besedo:

https://www.dict.com/poljsko-slovenski/rozp%C4%99ta%C5%82em