62. Česa
papež Frančišek ni povedal Emanuelu?
23.4.2018, pon.
Še je noč, a ptice že pojejo, in očitno se že umika. Kar
bom danes napisal bo mnoge med vami pretreslo po Božje in bolje boste razumeli,
kaj je bhakti, Bog-ti, ključ, ki odpira vsa nebeška Vrata. No, najprej si
počasi, mirno in vsaj dvakrat poglejte tale posnetek:
Rad bi pokomentiral ta dogodek, Gospodova Ljubezen kar
kriči v srcu, in glejte: danes bo mali
Emanuel rešil nekatere izmed vas. Takole gre:
Papež Frančišek je dobro povedal fantiču, sámo bistvo:
pogum. Bistvo hoje za Kristusom je prav pogum. Tako je povedal Emanuelu, a lahko
bi dodal še mnogo, mnogo več. Pa pojdimo čisto na začetek:
Opazujte obraze klerikov ob papežu: smehljajčkajo se
otročku. Običajno, če ni kamer, pa imajo ob takih prilikah 'zenovsko'
brezizrazno 'fasado'. Zakaj je to tako? Ker ne razumejo smrti, in zato ne razumejo
Ljubezni, zato ne morejo razumeti bhaktija, in zato niso Odrešeni. Imajo samo
vero v Jezusa Gospoda Boga, a po sami
veri zelo težko prideš v nebesa, samo pekla si rešen. Kdor pa LJUBI, ta je Odrešen
za večno. In te smehljajoče se figure v sebi nimajo Življenja. A veste, kdo
pa Življenje ima v sebi? Ima ga Emanuel, in IMA GA TISTI MED VAMI, KI JE OB
GLEDANJU POSNETKA IHTAVO ZAJOKAL. Tisti med vami imate v sebi seme bhaktija, in
za vas bom danes tole spisal.
Kaj bi papež
moral malemu še povedati
Poglejmo si malega Emanuela. Sploh ne veste, kdo je ta
otrok, a boste zvedeli. No, papež bi mu moral povedati še tole:
- Da ni bil pogumen samo njegov oče, ampak da je pogumen
tudi on, Emanuel, ki je prišel pred najvišji cerkveni zbor in v skrbi vprašal
za očeta. In ker je bilo v tem vprašanju tooooliko ljubezni in skrbi do očeta,
je bila v njem LJUBEZEN. Ljubezen v povezavi z Bogom pa je tista, ki Odrešuje
duše. Ne odraslost, kleričnost, načitanost, teološkost, ampak Ljubezen, duhovna
Ljubezen duše rešuje v nebesa. In dobri papež bi moral to zaznati in reči:
- ''Dragi Emanuel, tvoja Ljubezen do očeta me (nas) je zelo
ganila. Prisilila nas je, da bomo molili zanj. Prav rad bom maševal zanj, ker
ga imaš tako rad. In če že ni v nebesih zaradi tvoje Ljubezni, bo zagotovo kmalu,
kajti molil bom zanj ves teden.'' Ker pa papež ne zaupa v svojo Ljubezen, ker
ni prvovrstni (svetniški) bhakta, ampak je dober človek, tega ni upal
obljubiti. Samo pogum očeta je izpostavil, in da je to Bogu všeč, ni pa vedel
povedati, kako zelo Ljubezen Odrešuje. Ljubezen je kot voda v puščavi - dela takojšnje
čudeže.
Lahko bi Emanuelu tudi rekel, da lahko celo on, mali
fantič, rešuje duše iz vic, če moli zanje s čistim srcem ter zaupanjem in Ljubeznijo do Gospoda.
Kajti resnično, resnično povem vam:
niti sto maš stotih duhovnikov ne more storiti, kar lahko stori
10-minutna molitev tistega, ki se z Gospodom Ljubita. To je Kristusov
Evangelij.
In to se vidi z
duhovnimi očmi. A tokratni papež je Božja inkarnacija za ateiste, zato o
osebnem odnosu z Bogom in o Ljubezni do Boga, ki je Prva zapoved vseh zapovedi,
nikoli ne pove in napiše nič. Ker ne sme in ne zmore, njegovo delo je
propagiranje Druge zapovedi o Ljubezni do ljudi, kar pa je le ena beda, če
pred tem ne Ljubiš Boga. Kako boš imel rad sebe, in potem ljudi kot sebe,
kakšna bedna Ljubezen pa je to, če pred tem ne Ljubiš Gospoda, in s tem spoznaš,
kako zelo On Ljubi tebe? To spoznaš, ko stopi predte, ko se Ga trudiš Ljubiti. Življenje se začne šele takrat.
Pojdimo za hip
v neko drugo religijo
Obstaja religija, ki je Prvo Božjo zapoved o Ljubezni do Gospoda z vsem kar si,
izdelala, živela in pojasnila do skrajnih potankosti. A zaradi bolne
indoktrinacije kristjanov, imamo zdaj to religijo za panteistično, kar je
popoln absurd, žalitev in zloraba. A o tem ne bomo danes. Če želite spoznati
dečka Emanuela, dobro predihajte naslednjo ganljivo bhakti zgodbo. Prekopiral
jo bom iz nekega našega starejšega teksta:
Sveti Prabhupada je pojasnil
starodavno vedsko zgodbo o brahmanovem (duhovnikovem) sinu
Ajamili, ki se je zaljubil in poročil z »razvratno služkinjo«, lahkoživko, ter
zaradi tega izgubil vse brahmanske lastnosti. Z njo je imel deset otrok,
in da je lahko preživljal tako številčno družino, je kradel, goljufal, kockal
in ugrabljal ljudi. Najmlajšega otroka je imel zelo kasno, in ker so drugi
otroci že odšli od doma, ga je imel najrajši. Vendar je prišel tudi čas njegove
smrti, in ker je živel zelo grešno, so prišla grozna bitja pekla, da izvlečejo
njegovo dušo iz telesa in jo odvedejo v pekel, na opravljanje prisilne pokore.
Ko je Ajamila ta bitja zagledal, se je zelo prestrašil – kot mnogi ljudje tik
pred smrtjo, ki znajo celo krikniti od groze. Zaradi tega se mnogi grešniki
tako zelo bojijo smrti in nočejo nikoli umreti. Iz obupa je glasno
POKLICAL IME SVOJEGA
LJUBLJENEGA SINČKA, KI PA MU JE BILO IME NARAJANA, KAR JE ENO OD IMEN SVETEGA BOGA.
Podobno kot imajo v krščanskem
svetu nekateri ljudje ime Jezus ali Marija. Ker je na ne-žaljiv način poklical
Gospodovo Ime, četudi je klical le svojega otroka, so TAKOJ prišli Gospodovi
sveti angeli, da ga rešijo vrvi izvrševalcev kazni. Med duhovi in angeli se
je odvil besedni »dharma dvoboj« (podobne opisuje tudi sveta Brigita
Švedska, so-zavetnica Evrope). Ajamila je vse to poslušal in spoznal pomen
štirih načel religije (pokora, čistost, usmiljenje in resnicoljubnost), ter
doumel razdiralnost služenja svojim čutnim užitkom (aroganca, sla po spolnosti,
opijanje in lažnivost), ko je celo »zapustil svojo lepo, krepostno ženo, da bi
lahko užival v spolnosti s prostaško, pijači vdano žensko«. Niti ni poskrbel za
svoja ostarela starša, ko je bil čas za to. Spoznal je, da je lahko »po naključju«
poklical sveto Ime le zato, ker je nekoč že služil Gospodu, kot brahmanov sin.
Po tem rešenju in spoznanju je ZAPUSTIL VSE, in, star okoli devetdeset let,
odšel v Gospodov tempelj ter se posvetil ljubečemu služenju Gospodu – bhaktiju.
Na ta način je svoj um in srce prečistil do konca, in lahko je spet videl
Gospodove angele (Mt 5,8), ki jih, odkar so ga rešili, ni več videl. Potem
je zapustil svoje telo in s pomočjo Gospodovih svetih odšel k Bogu.
Zaradi tega vsi Gospodovi
nenehno LJUBEČE ponavljajo Njegovo sveto Ime – da so v trenutkih smrti
pripravljeni za Srečanje z Njim. To je najvišje Znanje Neba in Zemlje. Nobeno
znanje ni višje od tega, kajti naša edina naloga je, da se vrnemo k Bogu.
Četudi je neka oseba skrajni grešnik, bo, če v dobi odhajanja iz tega sveta
misli na Gospoda, na Njegovo sveto Ime, rešen pekla. S tem pa dobi možnost, da
se prečisti in je sprejet Domov. Četudi sveto Ime Gospodovo izgovarja nemarno
ali celo žaljivo, bo rešen vsaj pekla. Za nebesa pa se bo moral naučiti tudi
duhovne Ljubezni, kot se jo je na koncu naučil Ajamila. Za trmoglave duše pa
kralj kaznovalnih peklenskih svetov, Gospodov služabnik, govori: »Dragi moji
sluge, k meni pripeljite samo grešnike, ki svojih jezikov ne uporabljajo za
petje svetega Imena in opevanje Gospodovih odlik; tiste, katerih srca se niso
niti enkrat spomnila Gospodovih stopal in katerih glave se nikoli niso
priklonile pred Gospodom. Pripeljite mi tiste, ki ne opravljajo svojih
dolžnosti do Boga, kar je človekova edina naloga. Prosim vas, pripeljite mi vse
take podleže in ničvredneže!«
Kaj smo spoznali in se naučili iz vsega tega danes? Vam
je prišlo na misel? Ali veste, kaj pomeni sveto Gospodovo Ime:
Emanuel?
Vas je zvil Božji jok? Ali pa ste še vedno hudičevo obvladani?
Emanuel pomeni:
BOG JE Z
NAMI.
KLIKNI. Aleluja! Aleluja! Zakaj kleriki niso reagirali razen s
smehljajčkanjem, ko je Bog prišel prednje, kot mali deček, in preizkusil
njihovo Ljubezen? Prišel jih je učiti,
kako se Ljubi Očeta. Pokazal jim je, kako srčno in z Ljubeznijo Jezus (=
Emanuel) ljubi Očeta, in kako Oče Ljubi Sina, ki ga Mazili (ga da krstiti).
Ja, Emanuel je z nami, če Ljubimo kot tale dečko. Se
spomnite filma Marcelino kruh in vino?
Mali ni vedel, Kdo je ta kip na podstrešju, a Mu je nosil kruh in vino, ukradena
iz meniške kuhinje, in Jezus Gospod-kip je oživel za tega dečka:
Kot je kip tudi Gospod, je tudi Njegovo Ime Gospod. In
kot je imel Ajamila sina z Božjim Imenom, ga ima tudi oče dečka Emanuela. Zato
bi mu papež lahko povedal tudi to:
Mali, tvoje je ime je Emanuel. To je najlepše Božje Ime. In ker te je
oče z ljubeznijo klical s tem imenom, ne skrbi, Rešen je. Rešen je tudi zato,
ker je ZAUPAL v Jezusa, sicer vas, otrok,
ne bi dal krstiti. Predvsem pa je Rešen zaradi tvoje velike Ljubezni, zaradi
katere si prišel tukaj predme.
Če bi papež govoril tako, bi govoril Resnico.
Bo kdo ta tekst
prevedel Emanuelu?
Tisti bo imel velik delež od te svete pogače. Kajti to ni
le Gospodov kruh, ampak je Pogača. Emanuelov oče je že trdno v nebesih tudi
zato, ker je dečkova Ljubezen ganila mnoge Gospodove bhakte po svetu, in
Gospoda so prosili zanj. Kleriki pa:
Emanuel jih je obiskal, a videli so le
dečka.
Vse je težko in zapleteno, po Ljubezni pa
je vse lahko in hitro!
V prejšnjem tekstu smo napisali, da kdor ne pozna moči
smrti, kogar ni zares zadela, tisti ne more poznati Ljubezni, zato ne more biti
Odrešen. Napisali smo, da nam je Jezus Pot Domov speljal skozi grob, in
prvi kristjani so nekaj stoletij v resnici in z veseljem uporabljali to Pot.
Potem pa se je vse razvodenelo, steoretiziralo, teologiziralo, in zdaj imamo
okorelo Cerkev, ki ne ve, kako bi preživela. OŽIVI, OŽIVI VENDAR, SAJ JE
EMANUEL S TEBOJ! Umri, in se jutri rodi
v svetost! Smehljajoče izmuzljive figurice, namazane z maščobo, pa so problem. Tudi
ko Emanuel stopi prednje, se ne ganejo. Poglejte, kako hodi Jezus med nas.
Sveta Favstina Najsvetejša, Dnevnik 1312. Mislim, da je bil čas začetka vojne,
čas velikega pomanjkanja:
Danes je v podobi revnega
mladeniča prišel k vhodnim vratom sam Jezus. Shujšan mladenič v strašno
raztrgani obleki, bos, brez pokrivala, premražen, ker je bil dan hladen in
deževen. Prosil je, da bi kaj toplega pojedel. Vendar [ko] sem šla v kuhinjo,
nisem tam za reveže nič našla; po krajšem iskanju sem našla malo juhe. Pogrela
sem jo, nadrobila nekoliko kruha in jo dala ubožcu, da jo je pojedel. V
trenutku, ko sem vzela lonček nazaj, se mi je dal prepoznati kot Gospod nebes
in Zemlje. Ko sem Ga zagledala takšnega, kot je, mi je izginil izpred oči. Ko
sem se vrnila v stanovanje in premišljevala [o tem], kaj se je zgodilo pri
vhodnih vratih, sem v svoji duši zaslišala besede: ''Moja hči, do Mojih ušes so mi
prišli blagoslovi ubogih, ki se z blagoslavljanjem oddaljujejo od vhodnih vrat,
in všeč mi je bilo tvoje usmiljenje v mejah pokorščine; zato Sem stopil s
prestola, da bi okusil sad tvojega usmiljenja.'' O moj Jezus, zdaj
mi je jasno in sem razumela vse, kar se je pravkar zgodilo. Vendar sem čutila,
kdo je revež, ki odraža toliko skromnost. Od tega trenutka dalje se je v mojem
srcu vnela še čistejša ljubezen do revežev in potrebnih.
Emanuel je stopil dol do papeške ekipe, da bi okusil
sad njihovega usmiljenja. In dobil je nekaj sočutja.
A Božja pota so
drugačna, in duša je Doma.
Res je Doma, popolnoma je Doma. Veseli se!
Aleluja!








