- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

sreda, 29. november 2017

12. Razlaga prvega pravila svetnikov:
"… se umakni …"

2 od 4: Jezusovi UMIKI v samoto so temelj Njegovega delovanja: "Umaknil se je v puste kraje in tam molil."

Jezus moli v osami vrta Getsemani
slika: splet

29.11.2017, sre.

Marsikaj smo že povedali o srcu krščanstva: umikih v samoto, h Gospodu. Vendar večina vernih tega ključnega elementa ne zmore, kajti sila čarovnice sveta je prevelika, in za Boga jim ne ostane nič časa, energije in volje. To je znamenje, da je hudič dobro opravil svoj posel. Tudi če so pri sveti maši in doma molijo, pravzaprav nimajo časa za Gospoda. Enako je z mnogimi kleriki. 

Če želiš kakemu kristjanu kaj povedati o realizacije Prve Zapovedi o Ljubezni do Gospoda z vsem, kar si, te gladko in arogantno zavrne: ''Moj učitelj je Jezus!'' In potem greši naprej. Kajti namerno spregleda PETO pravilo svetnikov, ki pravi:

5. Najdi si duhovnega vodnika, ki živi tako in pozna Gospoda osebno. Brez njega ne moreš spoznati ne sebe, ne Gospoda, ki je Kristus.

K temu se vrnemo še kasneje. Kdor se torej ne UMIKA v SAMOTO (četudi le svoje sobe), da bi se tam z vso Ljubeznijo SPOMINJAL Gospoda in svetih, ter si ne najde Božjega DUHOVNEGA VODNIKA, takšna oseba naj se samo-prepozna kot lažni vernik. Ker v resnici v ozadju z njim upravljajo hudi duhovi, sam pa je večino časa v svetu prepirljivih demonov, živali in lastnega ega. Temu bi lahko rekli življenje na robu med vicami in peklom, in če v takem stanju nepričakovano umre, odide tja za enormne količine časa. To tako JE. Da pa tako ne bi bilo:

Se SPOMINJAJMO Gospoda z Ljubeznijo, kadar je le mogoče;
umaknimo se vsak dan čim večkrat v kak kot,
in se posvetimo le Njemu in Njegovim.

Jezusovi resnični (ne lažni) učenci se tega učijo od Njegovih svetnikov, oni pa so se tega naučili od Njega osebno, od Jezusa Kristusa Gospoda. Nekaj dokazov, da se je tudi Gospod redno umikal v osamo k Očetu, kadar je le mogel:

1. Skrivnost je, kje se je Jezus nahajal in kaj je počel od svojega dvanajstega leta, ko je predaval učenjakom v templju, pa do svojega začetka javnega delovanja, pri približno tridesetih letih. Filmi ga prikazujejo kot tesarja, a pravzaprav je v tem času zorel kot človek (četudi je Božji Sin in Bog, je imel človeške možgane in je živel v človeški družbi), ter čakal na trenutek, ko naj se Njegovo delovanje začne. Vmes je torej živel v UMIKU.

2. Ko se je Jezus Gospod rodil, so Ga iskali Herodovi morilci:

Beg v Egipt

Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi Dete in Njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal Dete, da bi Ga umoril.« Vstal je, ponoči vzel Dete in Njegovo mater ter se UMAKNIL v Egipt.

Tudi o teh letih v Egiptu vemo zelo malo. A ta UMIK iz 'ponorelega sveta' lahko prav tako štejemo za umik v Božje varstvo. Vsak resničen UMIK je za svet skrivnost, in tako je z vsemi Jezusovimi umiki. Po vsakem umiku 'v grob' pa je izšel še v večji Milosti in svetosti. Enako je z nami:

kdor se redno vsakodnevno umika v samoto osame in tišine, bo Bog v njem zrasel v mogočno drevo Življenja.

Po vrnitvi v Izraelovo deželo se je sveti Jožef s svojo družinico UMAKNIL v Galilejo, namesto da se vrne v Judejo (tam je zdaj vladal Herodov sin), in Jezus je postal 'Nazarečan', kot so preroki napovedali.

3. Ko je Jezus izvedel, da je bil njegov glasnik sveti Janez Krstnik obglavljen, se je UMAKNIL v samoto. In molil. Od tam pa so Ga izvabili ljudje, ki so si želeli ozdravljenj. Spet isti vzorec: UMIK, ki mu sledijo čudeži.

4. Ko je odpustil ljudi in učence, se je spet UMAKNIL v samoto:

In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi NA SAMEM MOLIL. Ko se je zvečerilo, je bil tam SAM.

Kaj se je zgodilo po tej molitvi? Jezus je hodil po vodi, Petra učil trdne vere in učenci so spoznali: ''Resnično Si Božji Sin!'' Ponovno enak vzorec: Jezus se umakne v osamo, potem pa poln Moči in Luči razodeva svojo Božjo naravo. Aleluja, juhej, juhuhu!!!

5. Ko je Jezus pridigal farizejem in pismoukom, ''se je UMAKNIL v tirsko in sidónsko pokrajino.'' Spet imamo UMIK, ki mu sledijo čudeži, tokrat kanaanska ženska, ki je vpila za Milost svoje bolne hčere. Jezus jo je preizkusil, in ko je videl njeno veliko vero, je njena hči takoj ozdravela.

6. Ko je Jezus ozdravil človeka s suho roko, so farizeji začeli načrtovati zlo proti Njemu, množica pa navalila, da jih ozdravlja, zato se je UMAKNIL k jezeru, a so šli vsi za Njim, in da Ga ne pohodijo, se je UMAKNIL na čoln. Potem je storil mnogo čudežev, ter:

se UMAKNIL na goro in poklical k sebi, katere je Sam hotel.

 7. Ko je ozdravil gobavca, so Nanj pritisnile množice, a:

Glas o Njem pa se je čedalje bolj širil in velike množice so se zbirale, da bi Ga poslušale in bi jih ozdravil njihovih bolezni. On pa se je UMAKNIL v puste kraje in tam molil.

'Umaknil v puste kraje, in tam molil.' Zapomnite si ta stavek za vse večne čase.

8.
Apostoli so se vrnili in Mu pripovedovali o vsem, kar so storili. Vzel jih je s Seboj in se UMAKNIL Sam zase proti mestu, ki se imenuje Betsajda.

9.
Ko je nekoč NA SAMEM MOLIL, so bili z Njim učenci in vprašal jih je: »Kaj pravijo množice, kdo Sem?«

10.

Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba IN ŠEL NA GORO MOLIT. Medtem ko je molil, se je videz Njegovega obličja spremenil in Njegova oblačila so belo sijala.

11.

Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč UMAKNIL, ker je bila tam množica.

12.

Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in Ga s silo odvesti, da bi Ga postavili za kralja, se je spet Sam UMAKNIL NA GORO.

13.

Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko STOPIM TJA, DA BOM MOLIL.«

Po tem je bil Sin Očetov križan, umrl je, in bil za tri dni v grob položen, torej imamo spet UMIK. A po treh dneh je Vstal še mogočnejši in svetejši in začel Novo dobo. Jezus se je vsakič po UMIKIH vrnil in v veliki svetosti nadaljeval Svoje Delo. In ker pri Bogu vse, kar je od Ljubezni, vedno samo narašča, so tudi Njegovi čudeži postali vse bolj neverjetni. A ker pri Bogu vse narašča, tudi Njega čaka še en čudež, največji od vseh: po umiku bo ob koncu sveta prišel, in sodil žive in mrtve, in stvarstva bo konec, in ker je Bog Ljubezen, bodo tudi grešniki v peklu končno Odrešeni. Vsaka druga teologija se tu zdrobi na kosce, kajti Bog je Ljubezen, in ko bo konec materialnega stvarstva, grešniki ne bodo imeli nobene opore več za svoj greh, tudi pekel ne bo več obstajal, zato se bodo vsi vrnili Domov, v duhovno Stvarstvo. Če temu ne bo tako, potem Gospod pač ni Ljubezen. Ampak JE Ljubezen. Zato bo tako.

Povzetek in opozorilo

1. Kot vidimo, je temelj delovanja Jezusa Kristusa v Njegovih ODMIKIH v osamljeno molitev.

2. Začetnikom na Poti pa daljša osamljenost NI PRIPOROČENA, kajti tam jih bo našel hudi in jih popadel. Kot je skušal Jezusa v puščavi. Zato se morajo začetniki umakniti v odmaknjene duhovne skupnosti pod vodstvom realiziranega duhovnega vodnika. Takšnih skupnosti je kar nekaj, medtem ko v Bogu realiziranih vodnikov skorajda NI. So le realiziranci v ostroumnih teoloških znanostih. In v površni posvetni katehezi. Kar pa ni dovolj.

3. Kdor pa je skozi askezo takšnega življenja okrepljen v veri in čistosti in moči, se lahko umika (umakne) v osamo, kajti dovolj je močan za boj s hudičem, ki ga bo zalezoval in mu ponujal posvetne gnuse in ničvrednosti.

4. Obstajajo redovne skupnosti, katerih življenje je skrajen UMIK in nenehna molitev in askeza, a niso odrešeni samih sebe in hudiča, in njih molitve so največkrat brez učinka. Zakaj je to tako, si bodo razjasnili, če dobro preštudirajo 5 osnovnih vodil svetnikov. Manjka jim namreč peta točka: v Bogu realizirani duhovni vodnik. Teh pa pri nas žal ni, ali pa so, a ne smejo biti. Zato vera propada in zato se celo kleriki ne umikajo v vsakodnevne umike (tisti občasni, enkrat-letni tu ne štejejo, ker so bolj 'dopust'. Enako je s 'sobotnimi leti' kje v Parizu ali Madridu.) Ostaja jim samo beganje po cerkvi in župnišču in škofiji in spletu in družabnih omrežjih: kako lahko taki dušni izčrpanci kaj dušnega storijo? To ni mogoče, kajti če bi bilo mogoče, potem bi bilo Jezusovo življenje lažno. Pa NI.

Toliko za danes, naslednjič pa o UMIKIH svetnikov. Aleluja!





Ni komentarjev:

Objavite komentar


11.9.2018: Blog in komentiranje sta zaprta. Vesel študij!

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.