- Nadaljevanje uvodnih dveh blogov JONA GRE V NINIVE ter ČIVKI O HOJI S KRISTUSOM. Brez študija teh dveh bodo tukaj obravnavane teme težje sprejemljive novemu obiskovalcu.

- Lotevali se bomo stvari, ki jih iskalec/vernik ne opazi, ali pa razume po svoje, ne po Božje.

- Iskrene duše vabljene h komentiranju in s tem oblikovanju bloga.

- Naslovna slika zgoraj: spovednica, v kateri se je spovedovala tudi sveta Favstina Kowalska (KLIKNI). Foto: naš hieronim.

ponedeljek, 24. september 2018

Kratka obvestila

Čeprav je blog zaključen, bom kdaj dodal kakšna sporočila, v upanju, da vam koristijo pri iskanju Živega Gospoda. 

Relikvija svete Favstine Kowalske

18.10.2018

Iz dveh naših komentarjev je nastala ena prekrasna molitev Gospodu, ki vzpostavlja Pravo Vero (vero, ki ni kilava in zmotna). Gospod se odziva na naša najgloblja prepričanja. Če so ta zmotna, nam prinašajo grenke in boleče rezultate. Prava Vera pa prinaša še mnogo več od vere: prinaša Ljubezen z Gospodom. Kar je končni Cilj, je Odrešenje in začetek postopka Zveličanja. Aleluja!

V drugem delu molitve dajte poudarka na Ti. To ni navaden pogovorni 'ti', to je Gospod, ki je Kristus, ki je že od samega Začetka. Večkrat, ko molite na dan, z Ljubeznijo v srcu, hitrejše bo vaše pobližanje z Njim.

Hvaljeni Jezus

Bodi slavljen in hvaljen Gospod, dober Prijatelj poslušnim!
Iz našega slabega delaš kar najboljše.
Odvezujem Ti roke, glej, ko Te slavim in se Ti zahvaljujem.
Mi smo tako neumni, Ti pa si nam tako blizu.
To mi zadošča, to mi popolnoma zadošča.

Kajti Ti si Močan, Ti si Silan, Ti si Dober.
Ti Gospod si Pogumen, Ti braniš svoje predane služabnike.
Ti veš stvari vnaprej, Ti si Zdravnik in Ti uresničuješ želje tistih, ki Te Ljubijo.
Aleluja!


14.10.2018, nedelja

Poglejte, kaj se živemu človeku zgodi: srečal sem osebo, pa je imel na sedežu avta eno debelo knjigo. V hecu sem vprašal, kaj je to za eno Sveto pismo? Presenečenje: je en del (od dveh) našega drugega bloga, Čivki o hoji s Kristusom. Skorajda A4 format, debela 5 cm, 775 strani! Vsi trije blogi bi torej prišli v šest takih knjig. Pravi, da dela na tem. V knjigi je vse: teksti, slike in celo vsi komentarji! Aleluja, ta je pa dobra! 


Kdor bo Ljubezen tako proučeval,
bo Gospoda kmalu spoznal!




12.10.2018

Aleluja! Kako človeku odleže, ko spozna, da vsi katoliki na svetu pa le niso tako trdi, kamniti in ledenodobni do svete Favstine Kowalske Najsvetejše, kot naši cerkvenjaki. Ljudje iščejo, iščejo - in bodo našli, ko bomo visoki skladovnici svetovnih knjig o njej še mi dodali svojo, ki bo govorila, o čemer ni še nobena. Bog daj srečo.

Poslušajte tole litanijo sveti Favstini, glasnici Božjega Usmiljenja in Njegovi "tajnici", v resnici pa Jezusovi nebeški zakonski Ženi: 



Nekaj lepega o naših treh dotičnih blogih pa naslednjič.


5.10.2018

Aleluja! Danes je dan svete Marije Favstine Kowalske Najsvetejše, aleluja! Proszę, zapraszam do czytania: 



24. 9. 2018:

- Link na tri komentarje na blogu patra Cestnika, ki bi vam lahko v eni uri popolnoma spremenili življenje v SRČNEGA in Srečnega (marsikomu so ga): 


- Pa morda si preberete še tole: da je Gospod Moč, ne pa kilavost: 



- Sveta sestra Favstina Najsvetejša je v Dnevniku 994 in 997, napisala: 

"Danes, ko sem po radiu zaslišala pesem Lahko noč, sveta glava mojega Jezusa, se je moj duh nenadoma potopil v Boga in Božja Ljubezen je preplavila mojo dušo. Nekaj trenutkov sem bila v navzočnosti Nebeškega Očeta."

"Ko sem nocoj po radiu zaslišala pesem Lahko noč, sveta glava mojega Jezusa, je bil moj duh nenadoma prenesen v skrivnostno Božje naročje. Spoznala sem, v čem je veličina človeka in kaj je spričo Boga pomembno: Ljubezen, Ljubezen in še enkrat Ljubezen. Spoznala sem, da je vse, kar obstaja, prežeto z Bogom. Preplavila me je tako velika Božja Ljubezen, da se tega ne da opisati. Srečen, kdor zna Ljubiti brez pridržkov, ker je v tem njegova veličina."

Poiskal sem to prekrasno pesem, in jokal kot dež: 


Želim si, da postanete večni bhakte (predani služabniki, ki Ljubijo Gospoda in svetnike) svete sestre Favstine, ali pa svojega izbranega svetnika. Razmišljam, kako bi vam pokazal, kaj pomeni biti najnižji bhakta svetnika, ki je slavil in slavi Ljubezen DO Boga. Malo me vleče še en blog o tem, o detajlih te najkrajše Poti do Jezusa, še bolj pa me kliče napisati knjigo, in jo razdeliti po vsej Evropi, po vsem svetu! Kajti v teh gruntanjih mi je sveta sestra Favstinka nenadoma dejala: "Piš o mnie!" In ko sem po enem dnevu čiste Sreče začel dvomiti, komu je le mar za bhakti med Božjimi srci, je dodala: "Piš dla mnie", piši zame. V srce je spet skočila neizmerna Sreča, kajti pisati o njej je pisati o njeni Ljubezni do Jezusa in z Jezusom. Kaj je večjega od te Ljubezni, na Zemlji in na Nebu? Nič, popolnoma nič. In pisati ter govoriti o teh stvareh je največ, kar lahko stori neka duša. 

Kdor Ljubi velikega svetnika al' svetnico,
v srcu cvetje nosi,
Božje Sreče ptico. 










nedelja, 09. september 2018


93. Zaključne misli in vesela oznanila
Janez 3,29: ''To moje veselje je zdaj dopolnjeno.''

Sliki: splet
9.9.2018, nedelja.

Kratek izračun nam pove, da smo v 20h mesecih napisali 245 tekstov in stotine komentarjev. To pomeni, če prav računam, en blog na okoli 2,5 dni! Pa ljudi, dali je to moguće?? Po človeku to ni mogoče, po Bogu pa je vse mogoče. To je bila moja pokora čiste sreče in veselja. V tem času je bilo okoli 65.000 obiskov, vsa vam čast, torej vas Gospod vsaj malo priteguje. Prihodnost? Sklenil sem pustiti blog odprt, da morda kdaj, če bo res nujno, kaj dopišem ali odgovorim na kakšno vprašanje. Sicer pa je 'zaprt', kajti prvi in 92. zapis Gospodovih šepetanj 3/3 sta se čudežno dopolnila v kompaktno celoto.

Če kdo misli, da je tako pisanje le igračkanje, mu povem: zelo lahko je pisati o Božjih skrivnostih, če ti je to dano, in Duh vodi delo! A da Duh lahko daje Moč in Navdih, koristi tudi naše telo. Kdor bi želel toliko pisati o tako neznanih temah, mora imeti velik red v svojem življenju. Kajti da napišeš en daljši duhovni tekst, z vsemi linki, popravami in lektoražo, in ga preneseš v orodje bloga ter objaviš, lahko traja tudi šest ur, telo pa to občuti, kljub svežini Duha, kasneje, kot da bi 5 metrov drv premetal in zložil. Takšno pisanje torej zahteva žrtev. Enako velja tudi za komentiranje, saj ste videli, da lahko teme tukaj komentirajo le duše, ki so v Svetem Duhu, ostali duhovi pa hitro obnemorejo, izpuhtijo. Zato se zahvalimo lidiji, ki jo je Gospod od nekod čudežno poslal in jo storil v Svojo večno osebno spremljevalko in služabnico. Bhakto.

Situacija v Sloveniji

- Narod je začel ozdravljati. Nekateri mislijo, da je to skoraj že zdravje, a naj se spomnijo dr. Janeza Ruglja, ki je vedel, kaj pomeni proces dviganja iz dolgotrajne (komunistične) omame: OD 5 DO 25 LET TRDEGA VSAKODNEVNEGA DELA NA SEBI za posameznika, za narod pa najbrž še več. Stari Izraelci so se v puščavi zdravili kar 40 let. Dokler niso odmrli vsi stari prdci, ki so klevetali čez Boga.

- Cerkev je pred volitvami prek škofov in trobil razglasila, da ona ni ne leva, ne desna, ampak Kristusova. Vendar ta njena sredinskost ne zgleda Jezusova, temveč bolj nekako transvestistična. Zato naj se kar sama bori, da izplava iz lastne smrdljive neduhovne gnojnice, narod pa bo storil, kot ona počne tisoč let: pomaga šele, ko kak njen človek sam komaj preživi v svojem boju za preživetje.

Slovenska Cerkev Evangelij seveda razume dokaj na glavo obrnjeno, in misli, da je gnada, ki jo bodo reševali ljudje, za katere ji ni pravzaprav nič mar. Da ji to pripada. Ko pa bo začela Pismo brati prav, po Kristusovo, bo doumela, da mora svoje preživetje in Nalogo izpolniti z lastnim bojem. Šele ko bo pokazala lastno kri in križ, bodo pristopili ljudje in ji pomagali.

Vse krize Cerkve v zgodovini imajo le en samcat vzrok: ne-branje Božje Besede po Božje, ampak po finančno, vojaško, ženskarsko, homo ali pedofilistično.

- Nuncij g. Januš je prvi od vseh na svetu upošteval naš nasvet: ''Reši se, kdor se more, najbolje na Poljsko!'' In ko sem ga še zadolžil, naj rešuje naše škofe, je sklenil oditi TAKOJ. Prav mu dam, pomočniku svetega JP II., ki je bil sluga svete sestre Favstine Kowalske:


(Kot ste videli, je tudi Družina začela lepiti oglase na svoje zapise na spletu, zato je ne bom več klikal, pa tudi A1 me ne zanima prav nič. Je preveč dela z njimi, da človek par besed prebere.)

- Odkar je umrl sveti Anton Vovk, nadškof Rode pa bil spakiran v Rim, 'da bo v naši štali gmah', nimamo drugega škofovskega kadra, kot da imamo OPREZNEŽE. No, zadnja znamenja pa so malo boljša: ali Gospod obuja Svojega bodočega svetniškega škofa, ki je dojel današnjo Božjo Besedo, ker je Jezus Gospod iz gluhega in slepega naredil Jasnega?:

Prerok napoveduje obupanim izredna Božja znamenja
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 35,4-7)

Recíte njim, ki so plahega srca: »Bódite močni, nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog! Maščevanje prihaja, Božje povračilo, On prihaja, da vas reši!« Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa. Tedaj bo hrômi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal. Kajti v puščavi se bodo odprli vrelci, v pustinji potoki. Goljava bo postala jezero, žejna dežela vrelci vodá.

Vendar mora pred tem priti en Prebujeni, najbolje, da postane škof. Tajnik naših duhovno opreznih škofov-hišnikov, g. Tadej Strehovec, pa je očitno dojel vso njih bedo in ga je po Božje zadelo v srce. Poglejte, njegove besede so žive, niso le en verski popendekel:


Res, Gospod vedno pošilja angela ali preroka ali samega Sebe, ko je najhujše. Če pa pošlje navdahnjenega človeka, ga pred tem prekali in oplemeniti. Samo tak je lahko pravi škof. 

- Politika? Kratka diagnoza? Kristjan Šarec se nam je zlagal in ukradel volitve, ter vrnil nazaj staro gardo, zato mnogi menijo, da je naredil, poleg Kočevskega Mačka, največji zločin v zgodovini Slovenije. Jaz temu ne morem verjeti, ker Gospod, če se Mu zahvaljujemo, tudi iz tega naredi nekaj dobrega za nas vse. Kdaj in kaj bo to, pa bo pokazal prihodnji čas. Trenutno zgleda, da bo ta vlada eksemplar anti-gospodarja in anti-morale, a Gospod zna tudi iz tega storiti mnogo dobrega, če Mu zaupamo. Ko so na Japonce vrgli atomsko bombo (groooza, še zdaj me vedno stisne do solz, ker sem imel karmično vez z njimi), so postali taglavni pacifisti in demokrati v Aziji. Gospod je iz našega dvojnega zla naredil veliko dobro. Podobno se zna zgoditi pri nas, ko bodo ti brezbožneži v nekaj mandatih državo pripeljali 'na kant'. A morda sploh ne bo tako, morda je Šarec le Gospodov agent pod krinko, ki bo Evangelij Resnice in Pravice razširil tudi v Cerarjevo, Židanovo, Bratuškovo in Erjavčevo glavo, Levičarje pa naredil za Kristusove misijonarje po svetu? Mi ne vemo, Gospod ve. Lahko si le domišljamo. In verujemo, da je pri Gospodu mogoče vse.

Kaj pa Jezusovi bhakte?

V neki cerkveni besedi, ki sem jo našel med starimi papirji, piše:

Mogoče tudi nas nihče ne jemlje resno, kadar skušamo pričevati o Gospodu. Če to doživljamo, poglejmo svetega Pavla, in se zavedajmo, da smo v dobri družbi. Apostol, ki je evangeliziral ves svet, ni naredil vtisa na nikogar, ki ga je poskušal spreobrniti v času, ko je bil v ječi. Gotovo je bil tudi on razočaran in se je sam sebi zdel nekoristen. Toda navidezni neuspeh ga ni ustavil.

No ja, pa se le po malem, a redno, dogaja. Sem se peljal mimo neke kapelice v obnovi, in možak mi je bil všeč. Pisal sem o tem. Delno invaliden, še malo druge krvi, služba pa tista grozna, ko mora ločevati s traku zavržene Jezuse med kadavri živali ter tonami odpadkov. Navdih je prišel, da rabi novo službo, sicer bo v tej kmalu umrl. Ni se strinjal, ni mogel verjeti v boljšo službo. Zato sem poklical kolega (veselega spreobrnjenca k Bogu), naj ga obišče in mu pomaga novo službo najti. Zavrnil je tudi njega. A imela sva ga rada, ker je srčen in je obnovil kapelico. Vseeno sem mu rekel: ''Skušaj brati Evangelij, nova služba pa bo v dveh mesecih.'' Ko sem odhajal, sem od veselja Gospodu pel in Ga prosil zanj. Zdaj pa dobim sporočilo, bilo je manj kot mesec dni, da je dobil novo službo, dobro službo, ki jo je zelo vesel! Aleluja! On ni veroval, sva pa midva s kolegom. Nekdo mora, a tudi on je moral nekje v sebi v to verjeti, zagotovo. Samo zato smo se lahko vtaknili še mi, in Gospod, ki je Najbližji, je storil. Če bi bil Jezus pošteni partizan, bi imel partizansko ime: TUKAJ. Kajti vedno je tukaj, ob nas. Ko imamo vero v to, dela vsakodnevne čudeže. Srce pa je vrelo.

A dogaja se še kaj več od majhnih čudežev: so redki posamezniki, ki se postopoma Spreobračajo in ostajajo trdno na Jezusovi Poti, ter se Ga učijo Ljubiti.

To mi zadošča, to mi popolnoma zadošča. Ena duša v nebesih je vredno mojega življenja.

So torej tri vrste krščanske vere

Prva je prazna pobožnost, polna cigumigu in navedkov iz Pisma, um pa jim 'luta' po svetu, denarju, politiki in neumnem telefonu. Ker v srcu nimajo niti drugo-razredne vere, ampak le tretjo- in četrto-, ti kostumi ne zmorejo nobenega čudeža priklicati, ampak le prikrito jeznoritost med seboj in ne-kreativnost navzven. Radi imajo pomočnice, ki rezgetajo po cerkvi ali celo župnišču, kroži šnopček, narezano salamje pa si z roko stalčijo v usta kar v šopu, brez kruha, na očeh vseh. Župniki ribajo mlajše duhovnike in jim zasmrdijo duhovništvo v Cerkvi že po enem letu, skoraj nihče pa ne Ljubi svete Favstine Kowalske Najsvetejše. Posmehujejo se Nauku o Ljubezni z Gospodom, a že po dobrem letu dni pristanejo na berglah in v bolniških posteljah. Bog jim pomagaj.

Druga faza je, kot jo razlaga ksiądz Jozef Witko: če imaš vero v pokrižanje, svoje blagoslavljanje, se vse zgodi, kot blagosloviš in pri tem veliš. Npr, v Črnobilu živi ženska, ki je povsem zdrava. Ko jo vprašajo zakaj, pravi, da pač vse blagoslavlja. In je vse OK. To je njena vera in merilne naprave za radioaktivno sevanje resnično utihnejo, ko blagoslovi nek radioaktiven predmet. Neke molitve sploh niso potrebne, potrebna je VERA. Vera v PRISOTNOST GOSPODA TUKAJ in v NJEGOVO DELOVANJE. Na tak način lahko živiš ti in tvoji bližnji dolgo in zdravo in v Božjem obilju. Duhovnik, ki ne zmore teh minornih čudežev, NIMA VERE, ZATO JE BREZ VEZE, DA GA POSLUŠATE IN PRENAŠATE. Dajte mu za sendvič, pometite cerkev, pozdravite Gospoda in pojdite domov brat Živo Besedo in se pogovarjat z Bogom.

Tretja faza pa je Ljubezen do Boga, bhakti (Bog-ti), Znanost Ljubezni z Bogom, katere uvod smo razlagali tukaj na naših treh blogih. O tej fazi samo tole: če bi imeli 1000 svetniških duhovnikov druge stopnje, ki bi dnevno delali po tisoč večjih čudežev kot jih je Jezus storil, bi bila to le ena drobtinica proti temu, kar stori tvoji duši ena sama minuta duhovnega neposrednega druženja z Gospodom, v srcu in na Nebu. Obilje Žive Vode, ki pride iz teh trenutkov je tako veliko in srečno za dušo, da se vsi drugi čudeži ozdravljenj in blagostanj izgubijo v nič pred tem blagoslovom.

Kako priti do te stopnje? Zapusti VSA posvetna druženja, živi sam, poslušaj svetnika in slavi Gospoda. To je vse. Zaupaj Mu, in nikoli ne boš lačen in ne berač. In ne demon. KLIKNI!

So modeli, ki se imajo za Božje služabnike, a so popolnoma vpeti v posvetna hitenja, posledično polni dušnih dolgov in zato daaaaleč stran od Boga, čeprav je Gospod ob njih, a je zaman. Mnogim od teh se reče 'škof'.

Naša molitev

V komentarju prejšnjega zapisa se mi je nehote naredil odstavek, ki se je izkazal za duši izjemo dobrodejno molitev. Analiza te molitve pokaže, da vsebuje vse tri opisane variante krščanske vere.

"Bodi slavljen in hvaljen Gospod, neviden nespametnim, a dober Prijatelj poslušnim. Storil boš kar najboljše iz našega najslabšega. Odvezujem Ti roke, glej, ko Te slavim in se Ti zahvaljujem. Mi smo tako neumni, Ti pa si nam tako blizu. To mi zadošča. To mi popolnoma zadošča. Aleluja!"

Kot vidite, sem dve besedi na začetku zamenjal za novo: ''nespametnim'', da ne bodo pokvarjenci govorili, da omalovažujemo slepe in gluhe, čeprav vedo, da je tu mišljena duhovna slepota in gluhost.

''Odvezati roke'' Bogu je Witkov izraz, ker če se pritožujemo in nergamo, ima Bog 'roke zvezane' za pomoč, če pa Ga slavimo in se Mu zahvaljujemo, se Mu 'roke odvežejo' in iz našega najslabšega lahko stori dobro za nas. Berite prejšnji, 92. tekst in komentarje.

'Nespametni' so tisti, ki ne marajo Božje Besede ali pa si jo tolmačijo, kot jim lastna rit prišepetava. Zato nikoli ne Srečajo Gospoda, pa četudi so kardinali in papeži. In ker Ga ne Srečajo, se ukvarjajo z lažnim evangelijem lažne ljubezni in drugimi posvetnimi temami.

'Poslušni' so tisti, ki se borijo držati Božjih zapovedi, živijo v delnem odrekanju in svetni zadržanosti, berejo svetnike in iščejo svetniške duše, da OD NJIH slišijo razlage Svetega pisma in duhovne Znanosti o hoji za Kristusom. Tem dušam se vera počasi kopiči, množi in veča, vidijo mnogo čudežev in počasi se pripravljajo na odločitev, da je Jezus Gospod res vreden njihove Ljubezni. Spoznavajo, da je Gospod vedno ob njih, in to skušajo izkoristiti za neke koristi, ki izhajajo iz Božjega Obilja in Njegove obljube.

Potem pa so še 'beli labodi',  ki jim ni več mar za Gospodovo Obilje, ampak jim popolnoma zadošča nenehna prisotnost Gospoda ob njih in v njih. Ta Prisotnost jim daje neopisljivi Mir, Radost in Zadoščenje v dušo in telo. Te napredne duše razumejo, da vse najboljše prihaja iz Gospodove Ubogosti, kar pomeni iz prostovoljnega odrekanja vsemu nepotrebnemu zemeljskemu, da dobimo čas in energijo za intimno, skrito, osebno in mistično druženje z Njim in Njegovim svetnikom - vsak dan, dan na dan, in tako vso večnost.

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi, ki Si vedno TUKAJ.

Pa pa, čas je za molitev …

Mislil sem te bloge imeti za uvod v samo srce Znanosti o Ljubezni z Gospodom, ki je Jezus Kristus, a naš človek še ni zvaril vseh lekcij, in zdaj NI ČAS metati bisere v množice - to bi bil hud greh. Kajti dajati najvišji dragulj Nauka nevoljnim poslušalcem, je greh. Gospod na tej stopnji obožuje PROSTOVOLJNE poslušalce, PROSTOVOLJNE spraševalce, PROSTOVOLJNE darovalce in PROSTOVOLJNE žrtvovalce.

Se torej vidimo; nekje, nekoč, saj so naše duše večne. Tiste, ki so Gospodove, pa se 'štekajo' na mističen način, četudi se njihove 'obleke' (telesa) med seboj ne poznajo.

Aleluja! Hvala vam za pozornost, in Gospoda prosim blagoslova zdravja, dolgega življenja ter Spoznanja, nad vse vas, ki ste NAKLONJENI. In nad vse tiste, ki jih Ljubite. No ja, pa še nad vse ostale, da bo mera polna.

Vaš ničvrednež jona. 

PS: poklicali so me, da sem bil na današnji dan skrivno krščen!! Krstil me je duhovnik, ki je pred kratkim umrl, bil učenec svetega škofa Vovka in vse življenje je mislil name: "Le kaj neki je nastalo iz tistega prinesenčka?" No, zdaj pa je pater Ciril v najvišjih nebesih. Vse se vrača, vse se plača, ko ti priiide čas ... Aleluja!!!












sobota, 01. september 2018


92. Zakon preobrazbe tebe in države v dobro
2. del: popoln, nor preobrat.
In čudeži. Ter Marjan Šarec.

slika: Pinterest, avtor očitno Slovenec.

Razodetje 21,5:
Tisti, ki je sedel na prestolu, pa je rekel:
"Glej, vse delam na novo!"
Rekel je tudi:
"Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične!"



1.9.2018, jesenska sobota.

Dobil sem tole sporočilo:

Iz srca se vam zahvaljujem, in Gospodu, da je z nami. Želja in zaupanje Vanj v mojem srcu pa le še naraščata, zato vas prosim, če lahko pomagate tudi drugim v konkretnih primerih (v blogu) osvetliti te boje oziroma težave, ki si jih sami povzročamo in posledično odrivamo Gospoda; da bi se globlje zavedali in lažje spremenili notranjo vero; da bi se končno nehali bati lastnega trpljenja, kakršnokoli že vsak posebej doživljamo; da bi v srcu lahko naredili prostor samo za Gospoda, in Mu ostali zvesti do konca. Hvala. Lepo pozdravljeni.

Moram reči, da ko sem prepisoval to prošnjo neznane osebe, sem se zjokal, kajti kaj takega lahko napiše le nekdo, ki je že stopil na Pot Odrešenja. V tej prošnji so svetniške lastnosti: hrepenenje po večjem stiku z Gospodom; prošnja za druge, ne več le zase; spoznanje, da se nam godi po naši notranji veri; želja za preseganjem svojega trpljenja v dobro svoje duše in drugih; ter naj-vzvišenejša želja: Ljubiti Gospoda v vsej polnosti. In zahvala.

Nič ne manjka, vse je popolno. Kaj takega lahko napiše le nekdo, ki se ga je dotaknil Sveti Duh, v njegovem trpljenju je prišel Gospod, ki je Jezus, in dal temu trpljenju smisel. Aleluja! Nimam besed hvaležnosti, aleluja!

Pa začnimo

Vzemite si čas čez teden, in tale malo daljši tekst preštudirajte mnogokrat, 'v nulo'. V prvem delu smo obravnavali dejstvo, da Bog VEDNO pošilja in svetuje Svoje najboljše variante, mi pa raje ubijamo preroke, preganjamo svetnike in poštene voditelje, ter si omislimo svoje, ''boljše'' variante, ki pa se končujejo z neuspehi, žalostjo in jadikovanjem: ''Bog, če Si, zakaj dovoliš zlo?'' Ni nam všeč žeti tisto, kar smo sami v svoji neumnosti in napuhu sejali.

Ko se na tak način pritožujemo, še globlje povečujemo svojo bedo in trpljenje. Pritožujemo se iz dveh vzrokov:

1. Ker nimamo duhovnega Znanja, da bi vedeli, da Bog pomaga izpolnjevati vse naše želje, ni pa On odgovoren za posledice teh želja. Npr. Bog dovoljuje zmago komunizma v Sloveniji že 70 let, v različnih oblikah, KER SI TEGA SAMI ŽELIMO. Po naši veri se nam namreč dogaja. O tem več kasneje.

2. Ker nimamo prave vere. Vera, ki vam jo bom danes predstavil, je tako neverjetno močna v svoji moči preobražanja zlega v dobro, 'de nej za puvejdat'. Krščanski Nauk nas nekaj uči, ne daje pa nam ključa za to. To je kot včasih, ko so bili otroci lačni, pa je mama tisti kozarec marmelade zaklepala pred njimi: imeli so marmelado, a niso imeli ključa do nje. Enako je z vero našega klera in z močjo našega naroda.

Iz obojega skupaj lahko spoznamo dejstvo, da ima naš narod tako napačno kot nepopolno vero, to pa izvira iz duhovnega neznanja.

Ta spisun tukaj, jona od nule, je najnižji osebni Gospodov sluga, bhakta. Imel je takšno karmo in je bila Božja volja, da nikoli ni imel neke posebno izdelane vere v Boga. Imel je nekaj meglenega, potem pa: BUUUUUUUUMMMM!!!, Gospod je prišel, in to revo po tleh zabrisal od Milosti in mu spremenil življenje. In začel je jecljati o Ljubezni do Boga. Iz megle torej direkt v Spoznanje.  

A je opažal, da se mnogih ta preprosta Pot Domov, pot Ljubezni do Jezusa in svetnikov, ne prime, pa četudi so nadškofje - duše jim ostajajo enake, posvetne. Le zakaj, le zakaj?? Enako je celo z zelo pobožnimi ljudmi - nobenega duhovnega napredka ni videti, kljub vsem sortam pobožnosti. Nekaj ne štima. Nekaj manjka vmes.

Gremo po vrsti – kratek uvod

Da ne bomo predolgi, bo ta uvod zelo kratek in zato 'brutalen'. Takole gre:

pomembno je, da svoje telo UMAKNEŠ od vseh posvetnih druženj, in samo še slaviš Boga, tako, da Ga skušaš Ljubiti. Da pa bi s tem sploh lahko začel, moraš odpustiti vsem in sebi, za vse, kar te je kdaj prizadelo.

To je edini zakon hitrega spoznanja Gospoda. Za nadarjene in ambiciozne iskalce Gospoda.

Nekaj pa manjka, nekaj vmes

Ja, nekaj manjka, da bi se lahko zgornje uresničilo. Manjka popolno zaupanje v Gospodovo delovanje v VSEH naših vsakdanjih okoliščinah. Bog deluje ali POSREDNO, preko Svojih zemeljskih zakonov časa, karme in treh stanj posvetne zavesti (neznanja, strasti in vrline); ali pa deluje NEPOSREDNO, osebno, če Mu omogočimo, da se nam približa.

Vmes, med posvetno pobožnostjo ter bhaktijem, Služenjem Gospodu z Ljubeznijo, nekaj manjka. Večina vernikov ta manjkajoči del v sebi ima, v večji ali manjši meri, a nima OZAVEŠČENEGA. Takole je v naši družini že stoletja: spoznali smo, da če na neke dogodke gledamo z distance enega, treh ali več let,

JE VEDNO VSE PRAV, TAKO KOT MORA BITI.

Karkoli težkega se kdaj zgodi, je čez nek čas spoznano kot edino pravilno, ker je prineslo nekaj drugega, nekaj dobrega.

To je TO. Vendar je to vera Z ZAKASNITVIJO: kaj pa takrat, ko se slabe stvari dogajajo ta hip? Vabljeni v novo Življenje, ki je noro in močno v Bogu. Aleluja!!!

Prava vera je zahvaljevanje Bogu za VSE.
Predvsem pa za to Njegovo lastnost, da lahko iz slabega stori dobro.

Zdaj boste spoznali, kako bedna je vera, ki so vas jo učili. Zelooooo je podobna Pravi veri, le da je debela šipa vmes. Pomagal si bom s svetniškim Jozefom Witkom, na katerega predavanja sem po naključju naletel pri klikanju zaradi učenja poljščine. Ko bi imela Slovenija samo enega takega duhovnika in organizacijo predavanj za družine, bi bila zgodovina naše dežele povsem drugačna. Mož mi je v dveh stavkih odprl, razjasnil in pojasnil tisto vmes, kar je nam vsem manjkalo in manjka tudi klerikom.

V Svetem pismu je veliko navedkov, naj hvalimo Boga v VSEH OKOLIŠČINAH. To pišejo pisci in apostoli tako Stare kot Nove zaveze. A le kako Ga hvaliti za slabo, ki se nam dogaja? Ker je oseba zgoraj prosila za primere, bom dal kar primere, ki jih je pojasnil ta duhovnik. K njemu je prišla žena, in povedala, da je v njen zakon prišla tretja oseba, ženska, ki ji 'krade' moža. Ker je Bog Ljubezen in dela le dobro, to zlo torej ni od Njega, zakaj bi se potem morala zahvaljevati za zlo, ki jo je doletelo? Zakaj se zahvaljevati za slabo? Dialog, ki se ga zapomnite za vedno, je bil kratek:

''Se moram zahvaljevati za zlo??''
''Ne, zahvaljuj se zato, ker Bog iz tega dela dobro.''

BUUUMMM! Aleluja!!! Kaj se naučimo? Da Bog, ČE SE MU ZAHVALJUJEMO, iz vsega slabega dela dobro za nas. Mi pa se takrat po navadi pritožujemo, mar ne? Čez Boga tudi, še posebej pa čez situacije. A ker ga je ta žena ubogala, in se začela zahvaljevati celo za tisto vsiljivko, se je v nekaj dneh zgodilo, da je pohotna ženska odšla iz njenega in moževega življenja. Kajti iz te slabe situacije sta se zakonca naučila, da sta drug drugega že dolgo časa zanemarjala. Žena se možu ni več pritoževala čez ljubico, ampak se je Bogu zahvaljevala za moža in za to, da bo iz bolečega zapleta naredil dobro, pa karkoli to že bo. Rezultat je bil dramatičen: popoln preobrat.

Druga ženska je bila obveščena, da bo čez nekaj tednov izgubila službo. Zaguljen, mrk in trd šef. Šla je k duhovniku, ki ji je za pokoro dal, da o tem človeku naslednje tedne govori le lepo, nič več grdo. Pokora je pokora, in začela ga je zagovarjati, celo pred sodelavci. Šok, seveda. A čez nekaj dni šef pride in sam prvi pozdravi navzoče, ter se celo nasmehne, česar ni počel nikoli. Drugi šok! Ženska potem reče svojim sodelavcem: ''Vidite, sem vam povedala, da je to dober človek!'' Obdržala je službo in postala sta celo prijatelja. Ker je ubogljivo sprejela duhovnikovo pokoro. Ta pa je bila modra, ne brezvezna, kar je pogost slučaj.

Pater Witko pove, da zahvaljevanje Bogu naredi čudež: odveže Mu roke, da lahko začne delati dobro za nas, ne glede na sicer hudo situacijo. ZAHVALJEVANJE. A ne zahvaljevanje zato, da bi od tega nekaj dobili, ampak zahvaljevanje, ker ima Bog to moč, da iz slabega dela dobro - za Svoje častilce.

Čakaj malo, zakaj pa pridemo v slabe situacije?

Vzrokov za to je več, od treh karm naroda, družine in posameznika, a ne bomo zdaj o tem. Kajti obstaja nekaj znotraj nas, nek program, po katerem se nam dogajajo mnoge stvari v življenju, pa se tega sploh ne zavedamo. Temu programu recimo NOTRANJA VERA. To ni vera v Jezusa Kristusa, ampak V KAJ USMERJAŠ SVOJE MISLI, BESEDE, ČUSTVA - V KAJ SI GLOBOKO ZNOTRAJ SEBE PREPRIČAN. To je tvoja vera in po njej se ti godi, pa če se je zavedaš ali ne, ker je največkrat podzavestna. Ni torej vse Božja Volja, Božja Volja je v tem, da se ti godi po tvoji veri.

Pa pojdimo spet k enem primeru, ki ga je podal pater. Ženska je zbolela za neko neozdravljivo boleznijo, katere rezultat je postopna popolna ohromitev. Ker je bila verna, si je rekla: ''To je Božja Volja. Vse prihaja od Gospoda, zato bolezen, če je že prišla, sprejemam.'' Njen brat pa je naletel na neko skupino Prenove v Duhu, in tam spoznal, da sestrina bolezen ne more biti Božja Volja, saj ni Božja Volja, da ljudje tako trpijo. Lahko je torej le od hudiča. Z nekaj kolegi iz društva je odšel k sestri na obisk. Rekel ji je:

''Sestra, tvoja bolezen ni Božja Volja. Spremeniti moraš to svojo napačno vero. Zdajle bomo molili, da sprejmeš te moje besede, in spoznaš, da je Božja Volja to, da si zdrava.''

Molili so, nič se ni zgodilo, in šli so domov. Ona pa je stvar premislila, sprejela, in: vsak dan je postajala vse bolj zdrava. Potem pa je sama prišla pred svojega zdravnika, prej hroma oseba, in skoraj ga je kap.

Tudi sam sem videval ljudi, ki so ozdraveli ne glede na smrtne diagnoze, in to samo z operacijo, a brez kemoterapij in podobnega; videl sem ljudi, ki bi morali umreti že pred dvema desetletjema, pa še vedno živijo; videl pa sem tudi obratne primere. Študiral sem tudi življenje nekaterih svetnikov, in spoznal, da ni Božja volja, da živijo dolgo ali kratko, trpeče ali ne, ampak ima vsakdo sam v sebi program, ki se ga drži in po katerem se mu dogaja večina stvari v življenju. Videl sem recimo poštene ljudi in velike borce SDS-a, ki pa so nevede izražali veliko vero v moč levice. Posledica: vedno za las izgubijo boje, tako na lokalnem kot na državnem področju, in v TV debatah, ko jih levičarji vedno prevpijejo s skakanjem v besedo, in samo g. Jelinčič je to defenzivno taktiko čez čas dojel in jo spremenil sebi v prid.

Sveta Favstina Kowalska Najsvetejša pa je nadvse želela biti kot Jezus, biti Njegova Nevesta, in zato je trpela pred smrtjo, za neodrešene duše, in umrla, stara 33 let - kot Jezus. Vsakdo od nas ima torej svojo osebno Pot in poklicanost, zato lahko živimo v skladu z našo lastno karizmo. Če občudujem Ljubezen svetnice z Gospodom, to ne pomeni, da moram tudi sam živeti le 33 let, če je moja Naloga do Njega drugačne oblike.

Pa se vrnimo k nezavedni veri tistih, ki izgubljajo in so žrtve. Recimo naši škofje. Cenim škofa Glavana, videti je odločen človek, a ko sem enkrat bral njegov intervju, sem spoznal, da je tudi on defetist, vernik v poraz. Glede stanja Cerkve je citiral nadškofa Perka, ki je menda dejal, da bo katoliških vernikov v Sloveniji kmalu le še 10% in pri tem bo ostalo. To klinčevo prerokbo je škof sprejel in jo vdano širi naprej. In po tej veri se bo zgodilo? Če nekdo navdahnjenejši od njega ne spremeni take vere poražencev.

Vsi imamo nekaj skrite gnile vere v sebi. In po tej veri se nam dogajajo neke stvari, ki nas morijo. A ta smet ni Božja Volja!

Kaj zdaj? V čem je Preobrat?

Na našem blogu smo veliko pisali, kaj storiti, da do teh porazov ne pride. In ker odločilni ljudje niso hoteli slediti, zaradi napuha, je zdaj prišlo veliko zlo nad Slovenijo. Velika preizkušnja. Če smo pač neumni in grešni, ker je taka naša notranja vera, se nam dogajajo hude stvari, ker je taka naša zavedna ali nezavedna vera. A poglejte zdaj:

Ko je človek v takšnem ali drugačnem dreku, mu ne preostane drugega, kot da stanje sprejme (shikata ga nai!), potem pa se začne Gospodu ZAHVALJEVATI ZA TO STANJE, S POPOLNO VERO, DA BO GOSPOD IZ VSEGA SKUPAJ NAREDIL NEKAJ DOBREGA.

Pri tem ne smemo računati, da bomo mi osebno vedno preživeli in zmagali. Treba je računati, da bo prišlo dobro morda za naše bližnje, narod, človeštvo. S tem pa tudi za nas, kajti mi smo duše, ne telesa.  

Ta nora, nora sveta Božja misel!!

Vidite, s prihodom Gospoda Jezusa se vse obrne na glavo:

- Vas mučijo? Juhuhu, to bo v dobro nečemu! Hvala Ti Gospod! Prihajam k Tebi!
- Izgubljate službo? Hvala Ti Gospod za tole, Ti veš boljše od mene! Mi pripravljaš boljšo?
- Vedno zmagujejo komunisti? Hvala Ti Gospod zanje, tako se bo iz naroda Prava vera Vate izcimila!
- Izkopavajo žrtve našega totalitarnega režima? Hvala jim za to žrtev in hvala Ti Gospod, ker smo hitreje spoznali to zahrbtno laž! Brez teh žrtev bi, neumni kot smo, pod titoizmom trpeli še 300 let. Tako pa ga bo kmalu konec.
- Hitler je pobil milijone ljudi? Hvala lepa Gospod, ker si iz tega brezmejnega zla naredil dobro: Amerika in Rusija sta se razjezili, in ga v dveh letih zmleli v prah, Nemčija pa je postala vodilna demokratična država, polna vseh ras in barv ljudi!
- Vam razpada družina? Hvalim Te Gospod, iz tega boš storil še boljše stvari! Več časa za Boga, več Tebe? Aleluja!!
- Leva vlada dviga davek na dobiček? Hvala ti za Levico, dobri Gospod, da bodo ljudje jasneje spoznali RAZLIKO med dobrim in zlim! To se spozna le, ko je kontrast dovolj oster.
- Kristjan Šarec je združil vse proti-Božje sile v državi? Aleluja, hvala ti Marjan, tako bo narod hitreje spoznal, kaj je prav in kaj ni. In prej bo prišlo do ozdravitve. Tudi tvoje! Častim sadni sok!
- Imamo muslimanskega papeža, dobrega Frančiška-Atilo? Aleluja, kako Si dober Gospod, da boš iz te zmede storil, da se Prava vera vrne v krščanstvo! Prava vera ne uči, da si se Ti družil z vsemi izmečki sveta, ampak le s tistimi izmečki, ki smo Te sprejeli za svojega osebnega Odrešenika!!

Vidite, že teh nekaj primerov vam prinaša noro veselje v srce, to veselje pa je Sveti Duh! Človeka, ki je tako nor, ni moč zastrašiti, kajti celo lastna smrt mu je v veselje: bom šel pa Domov!

Zahvaljevanje Bogu v takih situacijah stori, da začnemo namesto preklinjanja verovati v dobro, in potem zaradi te vere Gospod res stori dobro - takšno ali drugačno.

A ni to nora, noro dobra rešitev? Kako je Gospod Usmiljen!! Svetniki učijo, da zahvaljevanje Bogu za vse situacije prinaša nor pogum, radost, moč in Mir. Kajti če smo že tako neumni, da sami sebi po svoji veri delamo hudo (karma de majol'ka je strog sodnik!), se pa vsaj zahvaljujmo Bogu! A ne se zahvaljevat za zlo, ker zlo je od hudiča, ampak se Mu zahvaljujte, ker ima Bog Moč, da vsako zlo obrne v dobro, če Ga slavimo, če se Mu nenehno zahvaljujemo.

Ko smo na tej stopnji vere, pa pride čas, da se začnemo učiti Ljubiti Ga, ne glede na okoliščine.

Dve povedi si torej zapomnite za vedno:

1. Naj se zahvaljujem za zlo? Ne, zahvaljuj se, ker Bog iz tega dela dobro!

2. Samo kadar je Božji Sin slavljen in čaščen, se lahko manifestira Sveti Duh.

Za Pot od tu NAPREJ pa pojdite na prvi, ključni zapis našega bloga (KLIKNI). 

No, pa dodajmo še nekaj stvari:

Odnos do trpljenja - budisti in kristjani

Sicer ni za primerjati budistov in kristjanov glede vsakodnevnega odnosa do trpljenja in prenašanja tega trpljenja. Namreč, kristjani so taki pritoževalci in javkarji, da je to največkrat kar za bruhat. To smo podedovali od Judov. Pa tudi našo soseščino poglejmo: severnjaki so mnogo bolj potrpežljivi kot mi, mi pa nekaj bolj kot Hrvatje. Slabši od Hrvatov so Srbi, od Srbov Grki in od Grkov Arabci. Bolj ko greš proti jugu, hujši je nek osebni napuh in ponos in hujše je pritoževanje nad vsako zoprnijo. Najhujši so seveda islamisti, ki pritoževanje uporabljajo za začetek Mohamedovih vojaških taktik.

Budisti, ki sem jih jaz poznal, in sem jih poznal mnogo, ker sem živel med njimi, so skoraj svetniški v prenašanju tegob življenja. Ta njihova moč prihaja iz filozofije, da ničesar ni, da obstaja le Praduša, Atma, Buda (= Gospodova Luč brez Gospoda osebno), vse ostalo pa so le začasne kreacije, morda je celo Buda nekaj začasnega v našem umu? Zaradi tega ne jemljejo resno nobenih tragedij, pa tudi ne velikih sreč in uspehov. Zanje je vse to le začasna megla. Tak način razmišljanja ima torej izjemno moč premagovanja težav. Rekli bi ji: BOŽANSKA POTRPEŽLJIVOST.

Kaj pa kristjani, pravi kristjani? Kakšna je njihova vera, filozofija trpljenja? Popolnoma drugačna. Od danes naprej, ko smo vam podali ključen stavek zgoraj. Odslej razumete, kar celo nekateri kardinali in kak papež ne razumejo: sveti smisel trpljenja. Ta smisel je torej v tem:

''Naj se zahvaljujem za zlo? Ne, zahvaljuj se za lastnost Boga, da iz slabega naredi dobro, a le tistim, ki se Mu zahvaljujejo, od sreče, da ima to lastnost.''

Bog ima torej eno posebno lastnost, in ZANJO se zahvaljujmo: da iz vsakega slabega, zla, stori dobro: TISTIM, KI GA LJUBIJO IN VERUJEJO VANJ. Ki se Mu nenehno zahvaljujejo, in s tem nenehno mislijo Nanj. Trpljenje pravega kristjana torej ni le volovska potrpežljivost, ampak ima v sebi velik SMISEL, za tiste, ki imajo to vzvišeno vero nad verami:

Gospod iz slabega dela dobro.
Zato je na koncu vedno prav tako,
kot se je pač zgodilo.

Poglejte, nedolžno Jagnje Božje so tepli, pljuvali in zasramovali: na križ so Ga pribili in umorili. Kakšno trpljenje, kakšno zlo! A je Bog Oče iz tega storil dobro: obudil se je naš Gospod tretji dan in iz groba vstal; prikazal se je Svojim ljubljenim in jih Odrešil za večno. Njegovi apostoli (ki jih današnji papež enači z muslimani, katerim umiva noge iz posvetne, petrinske ponižnosti) pa so odšli v svet in razširili Njegovo sveto Ime za vse večne čase.

Drug primer: umre mlada oseba, ki pa pred smrtjo postane Božja. Takoj po smrti jo Gospod sprejme k Sebi, potem pa vrne nazaj med njene ljubljene, ki so Gospodovi. Iz tragedije smrti dobimo Božje prijateljstvo, ki je intimno srčno, je od Gospoda blagrovano in je obojestransko. Dobimo priprošnjika v nebesih in na Zemlji, ker takšne duše so lahko istočasno tu in tam, kajti v transcendenci ni časa. In nebesa so med nami, kot je zapisano.

Srednjeverci

Srednjeverci so ljudje kot naši današnji škofje in gospod Miro Cerar: malo dobrega storijo, po mnenju strokovnjakov, a imajo zelo trdno vero-prepričanje, da so dobri, da so naredili dobro in da delajo dobro za ves svet. Takšne duše imajo tako močno vero, da se jim celo res godi po tej njihovi veri. A to ni čisto prava vera, je le športna nadkompenziranost, prenapetost. Kaj se dogaja in zgodi takim ljudem, ki ne živijo v skladu z realnostjo, a so tako močni v svojem samoprepričanju? Ni kaj, dolgo znajo živeti in jim je dokaj dobro na Zemlji, kajti taka je njihova vera - a v nebesa ne pridejo. Torej je tak pristop pravzaprav neuspeh, kajti mi smo večne duše, ne pa začasna telesa. Treba se je spreobrniti do konca, totalno. 

Zaključek: kako rešiti dušo Marjana Šarca?

Vsi bolj desni vemo, da je kristjan gospod Marjan Šarec ničvreden v svojih levih naporih. A to je le naša domneva, ker še ne poznamo njegove resnične vere. Poznamo vero gospodov Mira Cerarja, Erjavca, Židana in Levice, ne poznamo pa še vere Marjana Šarca in Alenke Bratušek. Zato ni dobro biti zaletav.

V luči novih spoznanj se pojdimo en poskus: najprej se v tišini in osami uležite, in se začnite Gospodu zahvaljevati za VSE v vašem življenju (naštevajte vse te stvari iz vašega življenja). Tudi za vse težko, ker zdaj že veste, da je v vsaki težavi tudi seme preobrata v dobro. Če ste pri tem iskreni in brez sovraštva v srcu, boste zelo hitro začutili sladko tresenje v prsih, potem pa v vsem telesu, vsej duši. PRIŠEL BO SVETI DUH. Kajti Sveti Duh pride takoj, a le, ko se zahvaljuje in slavi Gospoda.

Sveti Duh ni kolajna, ki ti jo na prsi pripnejo ob krstu ali birmi, in bo potem tam ostal za večno. Sveti Duh je Bog, je Oseba in je samostojen v Svojih odločitvah. A pritegne Ga Ljubezen do Kristusa.

Torej je tu prisotna Moč. Zdaj pa nazaj k našemu še toplemu predsedniku vlade. Gremo v poskus. Najprej moramo spremeniti vero vanj in v Boga, s tem, da nehamo o njem govoriti slabo. Tudi ta jona tukaj. Kot tista ženska zgoraj o svojem zaj….em šefu: začela ga je hvaliti, ker je bila takšna pokora od duhovnika. Kajti Šarec morda ni čisto navaden prevrtljivec, ne vemo še čisto do konca, še vedno je delna enigma. Zagotovo je vsaj nekaj dobrega v njem. Zato mu dajmo šanso. Kajti ta človek je rojen v znamenju zemlje 5, to pa so centri moči, če niso sebični. Kot Novakova gospa; ko je začela ritati, je bilo mnogih stvari konec. Sicer pa ni povprečna oseba, ko pogledamo njen življenjepis.

Če se začnemo torej Gospodu zahvaljevati za vse dobro, kar bo prišlo od Šarčeve vlade, lahko Gospod začne delati čudeže. Kajti Marjan Šarec ni čisto navaden Slovenec: za razliko od večine katolikov,

JE JAVNO OBJAVIL SVOJO VERO V JEZUSA KRISTUSA.

Pa kakršnakoli ta že je. Zato moramo storiti vse, da mu rešimo dušo. To lahko storimo le, če se Gospodu zahvaljujemo zanj in pričakujemo, da bo iz zla storil veliko dobrega zanj in za naš narod. Nič ne vemo, le Bog ve, lahko pa ugibamo:

- Morda pa bo zaviral levičarsko zlo do Cerkve in kristjanov?
- Morda bo podprl katoliško šolstvo, ki je med najboljšimi v državi?
- Morda pa bo dokončal Vatikanski sporazum?
- Morda se bo zgodilo kaj drugega dobrega za nas vse?
- Morda pa bo Šarec šolski primer kristjana, kakšen se ne sme biti?
- Morda bo s tem, da sodeluje z Levico, nastal tako močan KONTRAST med Resnico in Lažjo, da se bo očistila posvetna in hlevska vera Slovencev, in se zbudila?
- Morda pa je on začetnik velikega kaosa, ki se bo skozi naslednja leta in desetletje preobrnil v popolno katarzo, metanojo, feniksovo vstajenje Slovenskega naroda?

Mi ne vemo, lahko le ugibamo. Dejstva pa so taka: če imaš doma nasilnega moža ali alkoholika, in če se Bogu zahvaljuješ zanj in ker bo iz tega naredil nekaj dobrega, se lahko zgodi le dvoje (a le, če si mu v srcu odpustil), in to precej hitro:

ali se mož popravi in spreobrne,
ali pa odide in je odslej mir pred njim, je pa več časa za Boga in manj za greh.

To je ta moč, to je ta vera, ki gore premika, to je ta aleluja!!

Bodite torej po Božje nori, in Gospod bo z vami. Ne silite v trpljenje, če pa pride nad vas, ga sprejmite kot norec, ker verujete, da bo iz tega Gospod naredil nekaj dobrega tako za vas kot za ostale. Tako trpljenje sprejemajo pravi verniki: obračajo ga v dobro drugih. Rešujte tako sebe in svoje ter Marjana Šarca. Morda pa postane kot tisti šef v zgornjem primeru, ki se je nasmehnil, postal dober in prijatelj? Kar drugi dokazano ne zmorejo, morda zmore on, ne vemo še čisto zagotovo. 

Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče, uči naš Gospod Jezus Kristus.

Imate nerodno partnerstvo, ste brez sredstev za življenje, imate neumne otroke? Grdo taščo? Pokvarjeno šefico? Omledne škofe? Potem je morda vaša notranja vera zelo čudna. Začnite se raje zahvaljevati Bogu zanje, in glej: če ste iskreni, se bodo te osebe spremenile, ker se je spremenila vaša vera vanje in v Boga. Prišel bo Sveti Duh, s tem pa postane vse popolnoma drugače: iz kamenja nastaja zlato, iz zla nastaja dobro, iz trpljenja pa Odrešenje.

To je Božja Beseda. Milemu hvala.


Ps: prosim ne jezite se na to Božjo vero, nisem postal levak. Le dobro nam želim, naj se nam dogaja po naši dobri veri. Amen.  

Ta hip, ko pritiskam: 'Objavi', pa se je ulil dež z neba. In na dooolgo grmi.  












sobota, 25. avgust 2018


91. Zakon preobrazbe države v dobro
1. del: hud zaplet.

Umor Navdahnjenega svetega Štefana.
In Slovenci.

25.8.2018, sobota.

Kadar je čas, da pride do sprememb na slabše, je dovoljeno hudim duhovom, da prevladajo nekega človeka ali narod. Na fizičnem planu to opravijo skrajneži med levičarji-komunisti (brezbožneži) ali pa skrajneži med desničarji (fašisti in verski fanatiki, kot so islamisti). Vsem tem ta-slabim je skupna lastnost FAŠIZEM. Pri nas poznamo predvsem trdovratni levi-fašizem. Vsi fašizmi pa temeljijo na sladkih lažeh in nasilju.

Kadar pa je čas za Preobrazbo na boljše, obstaja drugačen zakon: Bog ne pošlje nekih grupacij, ampak samo enega posameznika. Oziroma dva.  

Ti dve osebi lahko delujeta istočasno, ali malo časovno zamaknjeno.

Božji Navdih + Božja roka

Primer: najprej je bil sveti Janez Krstnik, izvajalec na terenu, pripravljalec. Pripravil je pot Jezusu Odrešeniku. Prvi je krstil z vodo, Jezus pa s Svetim Duhom. In pa seveda z ognjem - tistim, ki so uporni Bogu, Gospod dovoli doživetje ognja trpljenja, ki si ga sami podkurijo, ne On. Prvi plameni tega ognja so tesnobe, strahovi, pohlep, zavist in zloba, kot jih lahko vidimo tudi pri nekaterih naših vodilnih politikih. Tudi naša "nova" stara vlada se je sama krstila v ta ogenj, takšna je bila njihova lastna volja.

Drugi primer: najprej je bilo dolgoooooootrajno trpljenje Poljske, ki je bila celo za dolga obdobja zgodovine izbrisana iz zemljevidov sveta, potem pa jo je leta 1979 obiskal svetniški Karol Wojtila, ter jo blagoslovil. Takoj je Bog poslal še Lecha Walenso, izvajalca, posledica česar je bil popoln preporod prej povsem izničenega in zapitega naroda: osvoboditev od nasilnih peklenskih Rusov in padec komunizma.

Tudi pri nas so se dogajali podobni procesi: najprej je prišel škof in svetniški Anton Martin Slomšek, kateremu je čez leta sledil general Maister. Takole piše na eni od spletnih strani (KLIKNI):

30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije.  S tem se je za našo severno mejo ponovno nastopil prelomen trenutek, ki ga je prepoznal general Rudolf Maister in obvaroval Slomškovo zapuščino.

Ob osamosvajanju Slovenije pa smo imeli škofa Alojzija Šuštarja, pogumnega in modrega, ter Janeza Janšo, izvajalca, s pomočniki. Posledica je bila skoraj čudežna osvoboditev Slovenije in njen vstop na zemljevid držav sveta.  

Današnji čas

Tudi današnji čas je zahteval preobrazbo naroda in države. Torej je potreboval eno javno Božjo osebo – Navdihovalca, ter enega Navdihnjenca. Ta jona od pisuna tukaj, je Slovenski narod dodobra obveščal, dokler je bil še čas, v katero smer morata iti vsaj eden od predstavnikov Cerkve in en politik naše zmerne desnice.

Vendar ni šlo, zato bodo 'ognjeni' za kar dobršen del časa naše prihodnosti še vedno vladali temu od Boga odpadlemu narodu, s svojo duhovno povsem omrtvičeno Cerkvijo. Kaj se je dogajalo, pa pustimo levičarje pri miru - le malo so krivi oni:

na strani desne politike je Bog poslal enega Navdihnjenca. Ko pa je videl vso zvitorepost dela desnice - npr. gospod Tonin (NSi) in g. Zidanšek (SLS), ki sta, še preden je bila Desnica združena v monolit, odhajala k levičarjem iskat prijateljstva – je tega Navdihnjenca umaknil nazaj. Klasično katolištvo po Slovensko, kot ga je pojasnil g. Stane Granda: večina predvojnih klerikalcev je bila za Jugoslavijo, ne za samostojno Slovenijo. Podobno pa so naši današnji omahljivi 'desničarji' bolj kot ne za vlačuganje z brezbožnimi (vlačuganje je svetopisemska beseda, pomeni pa prešuštvovanje).

A to še ni vse. Imeli smo kar nekaj desnih politikov, ki so zase menili, da so ONI preporoditelji, Navdahnjenci. Žal jih je navdihoval le njihov lastni ego in računica. Prejšnji izvajalec Navdiha, Janez Janša, pa je menil, da je še vedno on tisti Navdahnjeni, vendar je bil on izbran v prejšnji rundi, zdaj pa je bil od Boga naprošen, naj bo le pomočnik. To mu je sporočal tudi ta bedni jona, na razne načine, in velik del zdrave zmerne desnice. Zaman.

Na Božji strani pa se ni pojavil NITI EDEN od velike grupe od naroda pitanih škofov in duhovnikov, da bi izvedel Božji Navdih nad narodom in podprl Njegovo desno roko. Bog jih je klical, DVA OD NJIH JE ZELOOOO KLICAL, a sta se …., nista hotela slišati, četudi sta bila imenovana kot: ''štajerska škofa''. Pred odhodom v Rim sta bila posebej blagoslavljana, to vam lahko potrdita iz svojih spominov, prek njiju pa ves današnji škofovski rod. Vendar je Ad limina v Rimu postala ad limita; ker naslednji dan po prihodu domov niso začeli duhovnega BOJA za vero naroda. Gospod je čakal in čakal, a ker ni bilo nič, je odšel na primerno razdaljo, pustil pa nam je Svoje tri zemeljske generale: čas, karmo in tri stanja posvetne zavesti.

Imel je torej pripravljenega enega Navdihnjenega, vendar ko je videl, da ta ne bo dobil javne in odločne podpore od druge izbrane osebe, škofa, in da je večji del desnice ZAVISTEN, je tega Navdihnjenega čudežno umaknil iz neposrednega političnega življenja. Vesel naj bo.

Kaj zdaj?

Zdaj je pa tako, kot pri tisti mrhasti lepotički, ki je do 40-tega leta odklanjala lepe in bogate snubce, potem pa je bilo prepozno: nihče več je ni maral, ker ji je bradavica na nosu zrasla.

Zdaj moramo ČAKATI. Čakati na novo priložnost. Tudi stari Izraelci so na svoji poti v obljubljeno deželo začeli nergati čez Boga in kakšni revčki so, pa jim je Oče rekel: ''OK, če nočete po Moje, naj bo po vaše: po vaši veri naj se vam godi!'' In so se 40 let vrteli po puščavi, kot slepci, dokler niso odmrli vsi stari prdci, ki so kvantali čez Obljubo obljubljene dežele.

To zdaj čaka nas. Čakanje na novo priložnost čez leta, dvajset let, štirideset let … Do takrat pa nas bodo vodili tisti, ki so v nekaj drugega krščeni.  

Še tole: ko zavržeš izbranega, dobiš preklete

Janez Janša je bil izbran za voditelja Slovenije v času preporoda, ki traja še danes. Vendar so ga zavistni politiki, državni aparat in od levih medijev že povsem poneumljen narod, ki je celo lastno vero izgubil in Cerkev spremenil v zajca, ZAVRGLI.

Poglejmo primer NK Olimpija: njen prejšnji trener je naredil neverjetne čudeže, same zmage in pokali, a je bil zavistno umaknjen (kot ne-Srb?), in od takrat Olimpija še ni dala gola. Ker se je samo-preklela: ne smeš Navdihnjencu na tako grd način obračati hrbta! Celo brezbožni časopisi govorijo o slabi 'karmi': KLIKNI. A gre se za prekletstvo, ko se pravičnemu dela zlo. 

Mar ni bilo podobno tudi s košarkaško Olimpijo, če me spomin ne zapušča? Imela je izjemnega italijanskega trenerja, tudi ta je naredil čudeže, bil zaboden v hrbet in Olimpija je padla. To je slovenska klasika: uničiti Colariča, uničiti Boskarola, uničiti Batagela, uničiti izjemno uspešno Janševo vlado, uničiti dobro-delujoče društvo, forum, klub, družino …

Karma ni le slaba, je tudi dobra, a mi smo zdaj v slabi karmi. Modri starejši kristjani karmi rečejo: ''Zgodovinske danosti, ki jim ni mogoče uiti''. Ali po domače: kdor je rit, težko uide svoji riti. Pa če je cerkven ali pa ni.

Vendar bomo v drugem delu napisali o rešitvi, možni rešitvi. Kajti Gospod nenehno ponuja rešitve. Gospod vedno pošlje angela, ko je najhujše. Ali preroka. Ali nasvet. Tudi pred kratkim je bilo tako: ker je narod podmuklo zavrgel Navdahnjenega Janeza, je Bog poslal novega Navdahnjenega, ki pa ga ni podprla tudi Cerkev, razen malo, le na potuhnjen način. Tako da zdaj imamo, kar imamo. Vendar nam žlahtni stari krščanski Nauk (ne novejše izprijene variante!) ponuja novo vrv za reševanje utapljajočih. O njej naslednjič. Nisem pa prepričan, če je bodo vsi veseli, kajti spet temelji na Veri.