40. Trebalo bih …  

ali ću ćeš će po Cerkveno

Potem pa nekaj Resničnih Besed

slika splet

3.2.2018, sob.

V majski št. Družine sem naletel na zapis o osrednjem gostu zlatega jubileja Cerkve dr. Paulu M. Zulehnerju. Šele na wc-ju sem se, z močjo volje, po obrokih, prisilil prebrati Štefaničev esej o predavanju tega izjemnega katoliškega intelektualca in ni-da-ni-človeka. Govoril je o naših strahovih do migrantov; da je imel Bog Jezus Kristus tudi svoje strahove; o vzrokih krčenja krščanstva v Evropi …

To so take razlage eminentnega mnogoznalca, da se človek ne čudi, če krščanstvo spet postaja kletno društvo, katakombična skupinica. Ne bom se ukvarjal z vsemi temi bulami, npr. da ima Bog svoje strahove (čeprav je Bog Ljubezen, Ljubezen pa je nasprotje in izničenje strahu), niti ne bom pojasnil, da tisti vojak ali alpinist, ki gre v boj ali steno popolnoma brez strahu, skoraj zagotovo umre, in da je dobro imeti vsaj nekaj 'Božjega strahu' v sebi …

Doktor Zulehner trdi, da je vzrok propadanja krščanstva v Evropi razkol pred 500 leti, kar pa je zamaknjeno gledanje skozi premaknjeno lečo: vzrok je v stvareh, ki so se v Cerkvi dogajale stoletja pred tem, četudi je res, da se je lutrovstvo potem pokazalo kot nenaden izbruh smrtonosnega raka. Resničen vzrok propadanja krščanstva je v neizpolnjevanju Prve Božje zapovedi, oziroma popolnem neznanju, kako Ljubiti Boga.

Pred 500 leti, ko je predojdipalni Luter začel svojo, evropsko in Cerkveno kalvarijo, ki jo njegova duša doživlja še sedaj, je v Indiji živel človek, ki je bil utelešenje Boga, a on tega ni nikoli priznal, kot tudi Gospod Jezus ni, ampak sta oba trdila, da sta Očetova služabnika. No, ta sveti je učil in živel, kako se Ljubi Boga. O tem lahko še danes beremo v zelo izdatnih knjigah, ki jih dobiš za nekaj evrov. V krščanstvu pa se je ravno takrat začelo neizmerno klanje, brez popuščanja na obeh straneh. A vzrok temu klanju je tisočletno stanje pred tem. Pa pustimo tudi to. Na koncu članka so cvetice, ki jih bom malo pokomentiral, in upam da spoštovani gospod Juhant, prijatelj dr. Zulehnerja, ne bo zaradi tega odprto pismo pisal, ampak raje dobro premislil. Sicer pa rad berem in navijam za njegova odprta pisma.

Zulehner navaja nekaj številk, v dokaz, kako se Evropa ateizira. In pravi, da se pastorala na to spremembo ne zna odzvati. Govori nekako takole:

Prva sprememba, ki jo bo v takih okoliščinah treba narediti, je sprememba pogleda: nehati moramo šteti od 100 navzdol, ampak od 0 navzgor. Ker se spet približujemo svetopisemski 'normalnosti', ki pomeni, da smo kristjani le sol in kvas zemlje, ne pa moka in voda.

Tu se začenja slavni Titov 'trebalo bi, trebali bi': morali bi. 45 let smo poslušali prazne govorance voditeljev Jugoslavije in republike Slovenije, in ves čas so govorili le o tem, kako bi nekaj morali storiti, drugarice i drugovi. Nikoli pa niso nakazali kakšne resnične rešitve in jo tudi izvedli. Zato je Jugoslavija propadla. In enako se dogaja zdaj z našo Cerkvijo: polno lepih, praznih in 'navdihujočih' besed, izza njih pa popoln mrk svetosti in Znanja, ki prihaja iz svetosti. Popoln mrk Znanja o Ljubezni do Gospoda. Kot komunizem ni imel Ljubezni ne do Gospoda, ne do ljudi in narave, tako tudi današnja izgubljena Cerkev ne najde jedrnega delca, iz katerega izvira vse, izvira Moč Življenja. Vprašanje teološkemu filozofu:

KAKO boš spremenil pogled?

Sveti Baraga je dejal. ''Samo eno je potrebno,'' a kaj, ko to 'eno' vsakdo po svoje vidi. Tudi Baraga ni znal povedati, kaj je to 'eno'. Je pa povedal tisti indijski svetnik, in še tisoči pred njim, in je povedala sveta Favstina Najsvetejša Kowalska:

Nauči se Ljubiti Gospoda, ki je Jezus Kristus!

To je to 'eno', in le kako boš spremenil zulehnerski pogled, če ne boš pred tem Ljubil in začutil, kaj pomeni biti z Gospodom Ljubljen??

Ah, ti teoretiki; kot da bi Dolanca, Kardelja, Drnovška in Kučana spet poslušal …

Spoštovanež nadalje pravi nekako takole:

Čas predpisane vernosti je torej mimo. Cerkev nad ljudmi nima več nobene oblasti, lahko jih samo še pridobiva. A kako? Dr. Zulehner ima zdravilno rešitev. Pravi: ''Cerkev potrebuje kristjane, ki se bodo zavestno odločili, da bodo del Jezusovega gibanja.''

Človek ob takih stavkih, ki so vendarle pisani v DANAŠNJEM času, pomisli: Mar se sedaj odločajo NEZAVESTNO? Ali jih dandanes kdo na silo sili k maši? Nadalje pravi:

Ti odločeni kristjani se bodo na krajevni ravni povezovali v 'žareča jedra'.

To je pa res predavanje izpred 50-ih let pri nas: ''Drugarice i drugovi, trebamo imat nukleuse herojskih socialističkih pojedinaca; svako selo i grad mora imat takve grupe socialističkih heroja rada, koji če bit sijalice celom svetu! Trebali bi!''

A kako, iz kakšnega Gospodovega atoma, jedrca, semenčka, pa bodo zrasla ta 'žareča jedra' Kristusovih svetniških vojščakov in mučenikov, ki bodo Cerkveni hrbtenici spet dali trdno oporo, da ne postane jegulja?

KAKO, za Boga svetega?

Trebalo bih, trebalo bih, moj galebe ….

Zanje bo značilno, da se bodo 'potapljali' v Boga, izplavali pa pri ubogih, na družbenih obrobjih, kamor papež Frančišek že danes pošilja Cerkev.

Torej: ti nukleusi, svetniški člani katakombičnih skupin, bodo nenehno potopljeni v Boga, le če bo kdo klical na pomoč, bodo 'izranjali' iz tal ob takih revežih, in jim pomagali. Kot Avalokiteshvara bodhisatva, budistična bodhisatva Usmiljenja, Kanon po japonsko, katere sveto Ime pomeni: Tisti, ki sliši klice sveta.  OK, vse to je res, najbrž in zagotovo bo res tako, a niti besede ni podane o tem, KAKO pred tem pridobiti vse te reference, karizme in sposobnosti: potapljanja, izranjanja in Odreševanja?

KAKO, za Boga svetega?

Trebalo bih, trebalo bih, moj galebe ….

Zulehner:

Krščanska 'žareča jedra' prihodnosti se bodo zbirala in napajala pri evharistiji, od nje pa, osvobojena strahov (pred tujci in migranti), odhajala umivat noge.

Ja, takele govorijo presvitli … V tem stavku je nekaj Resnice, kot tudi toliko motenj in zdrsov, da bi lahko napisali celo knjižico o tem. Na kratko:

1. Govori o prihodnosti. Ali danes ni evharistije, torej zakaj že danes ni 'žarečih jeder'?

2. Zakaj že danes evharistija očitno ne pomaga k osvoboditvi od strahov?

3. Ali je 'umivanje nog' (= karitas) res glavno opravilo Jezusovega osebnega učenca? Komu bodo noge umivali? Revežem na cesti? Kolikim na dan ti umiješ noge, gospod plačani filozof?

Samo ta tretja točka vsebuje toliko posvetnih teoloških kontradiktornosti, da bi jih tukaj težko pojasnili na kratko, so pa pojasnjena v vseh treh naših pričujočih blogih. Komu je Jezus umil noge? Svojim učencem jih je umil, ti predani služabniki pa so bili od Očeta poklicani in Jezusu dani: videli so Boga, služili so Bogu in Ljubili so Boga. To torej niso bili navadni ljudje, ampak navadni ljudje, ki so nepreklicno stopili na Pot. Torej so 'pustili vse, in šli za Njim'.

Kdor takim 'noge umiva', se v nebesa zazira.

Gre se torej za ponovno patologijo današnje teologije, ki Drugo in nedoumljeno Jezusovo zapoved o ljubitvi sveta kakor ljubimo sami sebe, daje pred PRVO zapoved o ljubitvi Boga. In ker ne znajo Ljubiti Boga, ker se je tega treba učiti od svetnikov, zdaj z vsemi 'socialističnimi' poskusi in zablodami skušajo ljubiti svet.

Jezus je jasno povedal, naj Ljubimo svoje bližnje. Pred tem pa je povedal, KDO so naši najbližji: to niso oče in mati in žena in otroci in prijatelji in reveži, ampak tisti, ki Ljubijo Boga s tem, da izpolnjujejo Njegovo Besedo. Natančno je definiral tudi, kdo so 'Njegovi mali': to so Njegovi osebni učenci, ki so hodili z Njim. Kako boš Ljubil svet in kar je od sveta, če je rečeno, da kdor ljubi svet, v njem ni Očetove Ljubezni?

Svet se torej ne more Ljubiti, Ljubi se le Boga in Njegove, do sveta pa moramo imeti požrtvovalno SOČUTJE. Sočutje je bratranec Ljubezni.

Primarna naloga kristjana torej ni, da umiva noge celemu svetu, ampak da umiva noge svetnikom in Gospodu, in s tem postane svet tudi sam, potem pa z avtoriteto in zgledom in primerno Besedo to sočutno nudi svetu, ki je ujet v iluzije Gospodove materialne energije.

Zulehner na koncu zariše podobo Nove Cerkve, s tem, da citira svetega Izaijo (43,1):

Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne vidite?

Le kaj je novega storil g. Zulehner?? Kot da bi patra Rupnika poslušal. Le kaj je v tem jamranju novega? Seveda se bo vse to zgodilo, seveda se bo, ampak KAKO se bo to zgodilo, pa ti teoretiki ne vedo. Niti besedice namreč ne znajo povedati o Ljubezni do Kristusa in kako jo vzgojiti, kar je eksaktna duhovna znanost, ampak se samo po čeladi praskajo, ko jih srbi lasišče. Vse, kar je g. Zulehner napovedal, bo tako ali drugače res, a on ne ve, KAKO priti do tega stanja. Takšni so kot tisti, ki gleda luno, in ve, da bo človek enkrat na njej, a nima pojma kako bo z leseno lojtro na stari hruški prilezel tja gor.

To je ta tragika tega neživljenjskega duševnega pripovedništva, ki bralcu ne daje ničesar, samo čas mu jemlje, pa četudi na wc-ju.

Zdajle pa bo ničvredni pisun jona posejal semenček prave Resnice, ki bo rodil kot gorčični grm, in se tega grma ne bo moč več znebiti. Takole bo rekel:

Kje ste duše, Božji osebni učenci, ki ste se naučili znanosti Ljubezni do Boga, Ga srečali, in zdaj veste, kaj govorite? VI ste seme Odrešenja, iz katerega bo Ogenj gorel in bo cvetje kipelo. Bi rad kaj storil za Gospoda, ki je Jezus? Nauči se Besed in Življenja o Ljubezni do Boga. Pri tem pa vedi, da te Ljubezni ni moč hliniti, kot se lahko hlinita vera in teologija; da so prav zato površneži padli na izpitu.

A koga da išče dandanes Gospod? Nikakor ne tistih, ki bi umivali umazane noge sveta, ampak tiste, ki znajo Živeti in govoriti in argumentirati Besedo o Ljubezni z Gospodom. Biti duhovnik brez tega Znanja je muka in dolgčas. Biti teolog brez tega Znanja je licemerje. Jemati plačo za duševno pravljičarstvo je preprosto: tatvina. Kuharica ti vsak dan prinaša zastonjske obroke na mizo, in se ti klanja, ti pa potem takele prazne besede govoričiš? Je Gospod res TAKO POCENI?? 

In ne bojte se: pojdite KOMPLETNI v uk in NE SKRBITE O NIČEMER, kajti kdor je res nor na Boga, Bog zanj poskrbi v vseh ozirih. Kot smo prejšnjič objavili kitici iz 94. psalma, ki kaznujeta grdobo vodilnih in njih navijačev, zdaj povemo prvi dve kitici iz 103. psalma, ki sta blagoslov ZATE, ki boš Spregovoril Besedo Ljubezni:

Slávi, moja duša, GOSPODA,

Njegovo sveto Ime vse moje bitje.

Slávi, moja duša, GOSPODA,

ne pozabi nobenega Njegovega dejanja!

On odpušča vso tvojo krivdo,

ozdravlja vse tvoje bolezni,

iz jame rešuje tvoje življenje,

krona te z Dobroto in Usmiljenjem,

tvoja leta nasičuje z dobrinami;

kakor orlu se obnavlja tvoja mladost.

To je blagoslov vsem Vam, ki doumevate razliko med Drugo in Prvo Jezusovo zapovedjo, in si želite o tem znati tudi povedati. Ta smet jona je neuk, brez vseh šol, nima prijateljev v svetu in najbrž tudi v Cerkvi ne - ima pa Prijatelje - pa zna nekaj povedati o tem. Kaj bo šele, ko boš TI spregovoril(a)! To je največ, kar lahko storiš na tem svetu Zanj in za ljudi. Ne boj se zapustiti vse in se posvetiti pisanju in govorjenju o Ljubezni z Gospodom. Kajti On nikogar ne Ljubi bolj kot tiste, ki vedo Resnico in znajo govoriti o njej! Za kaj takega ni treba biti šolan, le Ljubezen do Jezusa je treba imeti, ter dobro preštudirati Besedo o Ljubezni, Prvo zapoved. Potem ni več dvomov in iskanj, ni več zablod in teorij, pusta vera pa postane veselje in Mir.

Kaj torej storiš? Tri možnosti imaš: si nebrižen kot večina; si zakompliciran in neuk kot duhovni teoretiki; ali pa pustiš vse, in greš za Njim.

Aleluja! Budisti pravijo, da če želiš videti svetlečo luno, ki sredi noči razsvetljuje svet, moraš gledati prst, ki kaže, kje je luna. Brez tega prsta je vse 'k'r neki', samo v bežeče oblake napenjaš svoje slepe oči.

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi za Živost!